Kapitalska družba mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja v svoji dejavnosti, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri poslovanju.
Kapital ni kapital
Kapital, ki zadostuje za ustanovitev družbe po zakonu o gospodarskih družbah, ne pomeni kapitalske ustreznosti (KU) družbe, ampak je zgolj formalna vstopnica za vstop na trg. Vrste in obseg poslov, ki jih opravlja družba, pa zahtevajo ustrezen kapital oziroma optimalno finančno sestavo, prilagojeno sestavi premoženja družbe, ki je odsev vrste in obsega poslov. Z rastjo obsega poslovanja nastajajo tudi potrebe po dodatnih virih, običajno dolgovih. Obseg zadolževanja pa je omejen s posojilno sposobnostjo družbe. Z rastjo se delež dolga v finančni sestavi povečuje, kar pomeni, da se poslabšuje KU družbe. Uravnavanje KU družbe je v pristojnosti lastnikov, optimiranje preostalega dela finančne sestave pa je v pristojnosti poslovodstva.
Rast je prestiž
Ker je lastnikov kapital omejen in v glavnem ne raste s hitrostjo rasti obsega poslovanja in ker je zadolževanje tudi omejeno, si moramo za preživetje zagotoviti dodaten kapital, ki je lahko v obliki tveganega kapitala ali polkapitala, ki je po vsebini dolg, s tem, da posojilodajalec privoli v podrejenost v poplačilu pred preostalimi upniki, zato je nadpovprečno nagrajen z visoko obrestno mero.
Kapitalska ustreznost odvisna od sestave premoženja
KU prilagajamo sestavi premoženja, kar pomeni, da moramo dolgoročne naložbe in visoko specifične naložbe financirati z dolgoročnimi viri, med katerimi je kapital najkakovostnejši. Z najetjem sredstev znižamo kapitalske zahteve in kljub "dražjemu" posedovanju sredstev družbi omogočimo rast, saj razpoložljiv kapital lahko vložimo v družbi specifično premoženje, kot je trg, blagovna znamka ali specialna oprema. Rast zahteva krizno vodenje, zaradi tega vojaški kirurgi ne delajo lepotnih operacij, v takih razmerah je pomembno preživeti.
Pogajalski položaj nam določa kapitalska ustreznost
Predhodno pravilo lahko popravimo za pogajalsko pozicijo družbe oziroma za finančno posredniški položaj (FPP). FPP je odnos med terjatvami in dolgovi družbe in je običajno odsev dejavnosti in pogajalske pozicije ali sposobnosti poslovodstva. V tem primeru lahko zagotovimo, da dobavitelji poleg terjatev in zalog financirajo še del dolgoročnih naložb, kot so zgradbe in oprema ali kapitalske naložbe v odvisne družbe. Tako imajo za primer trgovske družbe prednost pred proizvodnimi družbami, saj se večinoma financirajo z dobavitelji, medtem ko proizvajalci financirajo svojo dejavnost večinoma s kapitalom in posojili in manj z dobavitelji. Zato je KU trgovcev primerna že pri nižjem deležu lastnega kapitala, kot v izhodišču velja za proizvodna podjetja.
Tveganja nažirajo kapital
Tretji element določanja KU so tveganja, kjer dejavniki tveganja, kot so cene surovin, deviznih tečajev, obrestnih mer ali tveganja neizpolnitve nasprotne stranke, povzročijo družbi oslabitev sredstev ali okrepitev dolgov. Ti prevrednotovalni popravki pa bremenijo kapital družbe, zato ga moramo imeti v rezervi, glede na višino izpostavljenosti tveganjem. Družbe, ki nimajo bilančno izravnanih visoko volatilnih valut (dolar), ki so večinoma zadolžena in katerih nabavne ali prodajne cene so izpostavljene dnevnim nihanjem, z obvladovanjem dejavnikov tveganja znižujejo kapitalske zahteve in so z nižjim deležem lastnega kapitala KU.
Vir: Finance
