Kaj ogroža doseganje načrtovanega denarnega toka?

Običajno načrtujemo denarni tok na osnovi načrtovane prodaje in s tem povezane nabave in ostalih stroškov, ki se ob prodaji preoblikujejo v odhodke.

Ob prodaji nastajajo terjatve, pri nabavi blaga in storitev pa obveznosti do dobaviteljev. Ko blago prodamo, nastopijo terjatve do kupcev in prihodki. Do tu še ni nobenega denarja, davek pa je že treba plačati na osnovi tako ustvarjenih prihodkov in obračunanih ali nastalih odhodkov. Tako načrtovanje denarnih tokov je, kot bi z letala s kamni ciljal predmete na zemlji.

"Veliko stvari vpliva na zadetek, kljub temu, da cilj vidimo, pa še nobenih vidnih ovir ni med nami in ciljem," pravi Jožko Peterlin iz podjetja Smartfin, ki nas v nadaljevanju opozarja na nevarnosti, zaradi katerih ne dosežemo načrtovanega denarnega toka.

Zakaj načrtovani denarni tok odstopa od načrtovanega?

Ko (če) bodo terjatve unovčene (če ne s kompenzacijo), pride denar na račun, s katerim lahko poravnamo obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih in države. Pri teh običajnih kupoprodajnih odnosih smo izpostavljeni transakcijskemu tveganju, kjer tvegamo, da ob poravnavi obveznosti ali terjatev ne bo toliko denarja, kot smo pričakovali. Manj pa ga je in bo zagotovo zaradi časovne vrednosti denarja, manj ga je lahko zaradi spremembe deviznega tečaja, ker je kupec plačal neposredno našemu dobavitelju, ker je kupec plačilno nesposoben in še marsikaj.

Ta ista tveganja pa vplivajo tudi na prevrednotovalno izpostavljenost tveganjem, saj moramo vse nastale posle, ki še niso bili poravnani do konca poslovnega leta prevrednotiti v skladu z računovodskimi standardi. Tako imamo tečajne razlike, popravke vrednosti, zaradi plačilno nesposobnih kupcev ali odpisov zalog in drugih odpisov, zaradi napačnih (tveganjem neprilagojenih) odločitev v preteklosti. Lahko pa imamo tudi pozitivne vplive na dobiček, kot so ugodne spremembe deviznih tečajev, popravki vrednosti zaradi "čaranja" bilanc, dejanska ali navidezna prodaja v bilanci podcenjenega premoženja. Določene spremembe nastanejo zaradi tržnih razmer, druge pa zaradi posega človeka, ki želi pokazati lepšo sliko od dejanske. Načrtovani denarni tok odstopa od načrtovanega zaradi napačnega načrtovanja, uresničitev dejavnikov tveganja in pa posega človeka, ki hoče odpraviti posledice napačnih odločitev ali pa sprejema nenačrtovane odločitve.

Razlika med računovodskim uspehom in denarnim tokom je lahko diametralno nasprotna. Kakšne so razlike med računovodstvom in financami?

V bilanci imamo lahko terjatev do kupca v višini 100 enot in hkrati obveznost do dobavitelja v višini 100 enot. To se pobota in gremo dalje. Da, ampak samo računovodsko, v življenju pa to ne gre tako. Terjatev, ki zapade oktobra, se ne more pobotati z obveznostjo, ki zapade marca. Ko pozovemo kupca, naj plača malo prej, saj je 100 vedno 100, se z nami ne strinja in pričakuje popust za predčasno plačilo. Če pa povemo dobavitelju, da bo malo počakal, da nam najprej kupec plača, bomo prejeli obračun obresti. 100 v 100 se izide samo računovodsko, finančno redko kdaj. Kupec plača po asignaciji ali cesiji našemu dobavitelju, s tem je računovodsko in davčno poravnal obveznosti do nas, samo denarja nismo videli. Uresničili smo načrtovani prihodek ampak ne denarnega toka. Tako imamo dobiček, na katerega plačamo davek, ampak ni denarja, niti za dobavitelja, kaj šele za davke. Taka sredstva so nelikvidna. Plačevanje dobaviteljem in unovčevanje terjatev je samo en del denarnih tokov, ti so običajno povezani s poslovnim izidom. Posojilo je poslovnoizidno nevtralna kategorija, je pa lahko veliko denarja. Naložbe in prodaje premoženja v obdobju lahko ne vplivajo na poslovni zid, je pa veliko denarnih tokov izza tega. Slabost bilanc je v tem, da so postavke v bilanci razvrščene po namenu in ne po likvidnosti. Tisti, ki se ukvarjajo s terjatvami, vozijo avto tako, da gledajo v vzvratno ogledalo. Ukvarjajte se s kupci, oni razpolagajo z denarjem, ne vaši saldakonti kupcev.

Kako lahko predvidimo, da se bo poceni zadolževanje podražilo?

Poceni zadolževanje je lahko zelo drago, nekajkrat dražje, kot je izgledalo ob podpisu posojilne pogodbe. Zaradi nižje obrestne mere na švicarske franke se marsikdo odloči za posojilo v tej valuti. Na obrestni meri zagotovo privarčujemo najmanj eno odstotno točko, kar je v primerjavi z obrestmi na evre lahko tudi do 40 odstotkov ceneje.

Naši prejemki so v evrih, poravnavanje obveznosti iz posojila in plačilo obresti pa v švicarskih frankih. Ne vemo, kaj zagotovo bo, vemo pa, kakšna so pravila stroke. Lahko navedete primer izračuna navidez poceni zadolževanja? Avgusta 08 je bila obrestna mera na švicarski frank za 1,5 odstotne točke nižja od obrestne mere na evro, ali drugače tretjino nižja kot na evro. 1. 8. 08 je bil devizni tečaj 1,632, ob koncu leta 2008 1,485 in danes okoli 1,513. Avgusta smo se poceni zadolžili v švicarskih frankih in za 1000 frankov dobili 613 evrov, ob koncu leta 2008 smo bili dolžni 673 evrov, danes pa smo dolžni 661 evro. V slabe pol leta smo zaslužili na obrestih 1,5 odstotka in na deviznem tečaju izgubili skoraj 10 odstotkov. Kdo je zmagal in kdo izgubil?

Ali z obvladovanjem tveganj lahko vplivamo na denarni tok, dobiček, kapital?

Z obvladovanjem dejavnikov tveganja le te eliminiramo ali minimiziram njihov vpliv na uspeh podjetja. Z obvladovanjem deviznih tečajev preprečimo nenačrtovano okrepitev obveznosti in oslabitev terjatev, kar posledično pomeni, da imamo prejemke (iz preoblikovanja terjatev v denar) in izdatke na načrtovani ravni, le tako lahko zagotavljamo poravnavanje načrtovanih obveznosti.

Z obvladovanje obrestnih mer zagotavljamo načrtovano ceno posojil in kapitala hkrati, saj predstavljajo obresti izhodišče zahtevane stopnje donosa za lastnike in naložbe. Višina obresti določa tudi neto sedanjo vrednost neto premoženja.

Vir: Finance