Zagotovo bo zadolževanje v prihodnje dražje, potrebovali bomo več dokumentacije, možnosti dogovarjanja z bankami pa bodo manjše.
Sporazum Basel III prinaša bankam nova pravila kapitalske ustreznosti, zato bo boniteta podjetja, ki bo najemalo kredit, vse bolj pomembna. Bolj kot dobiček bo štel denarni tok, saj samo z denarjem na računu lahko vračamo posojila.
Kaj se spreminja v bankah
Finančna kriza je predvsem kriza zaupanja. Tudi banke se med seboj ne pogovarjajo več s takim zaupanjem kot prej. Storitve, ki si jih izmenjujejo, so zahtevnejše in dražje. Domače varčevanje ne zadošča potrebam gospodarstva, banke pa teže kot pred leti najemajo posojila v tujini.
Od leta 2013 dalje pa bodo morale banke postopoma povečevati delež kapitala med viri financiranja. To lahko storijo tudi z znižanjem danih posojil. Najprej bodo na vrsti manj donosna in tvegana posojila. Ampak taka posojila banka težko unovči. Problematična posojila so problematična zato, ker banka težko pride do denarja. Nasedla barka mora narediti še kaj več kot samo pognati motor ali dvigniti jadra, da se premakne.
Banke in podjetja bodo pri reševanju problema povečevanja kapitala morale najti skupen jezik. V to sodelovanje bodo podjetja bolj prisiljena kot ne, zato se velja na nove razmere dobro pripraviti. Še bolj kot doslej bo potrebno živeti od lastnega denarnega toka.
Kapitalska ustreznost banke je odvisna od bonitete kreditojemalcev. Če ima banka problematične stranke, mora oblikovati rezervacije v breme kapitala, s tem pa se zmanjša možnost kreditiranja. Delež kapitala banke je zakonsko predpisan.
Kako banka določa boniteto
Banka želi poslovati le s podjetji, ki jim lahko zaupa, ki spoštujejo zakone in imajo v poslu ustrezno znanje in izkušnje. Lastnik podjetja se mora zavedati svoje odgovornosti in ga po potrebi finančno podpreti s kapitalom. Naše podjetje je kot naš otrok, zanj smo odgovorni, ni pa naša last, zato nimamo pravice prosto razpolagati z njegovimi sredstvi.
Za boniteto kreditojemalca so pomembni kakovostni in v roku narejeni računovodski izkazi. Pomembne so analize standardnega nabora finančnih kazalnikov, na osnovi katerih poslovodstvo spremlja uresničitev dogovorjenega z banko. Pomembna dejavnika pri oceni bonitete sta primeren delež kapitala in donosnost podjetja. Najbolj pa šteje dokazljiv pozitivni denarni tok.
Za oceno bonitete so pomembni (včasih krivično) panoga, v kateri podjetje posluje, napovedi za to panogo, standardna razvrstitev kreditojemalca - pretežno na osnovi številk - in pa tekoče poravnavanje obveznosti do banke. Če se banke dogovorijo, da gradbeništva in žičnic, ki ležijo pod 1700 metri nadmorske višine, ne bodo več kreditirale, smo lahko še tako dobri, pa bomo težko prišli mimo bančnega referenta.
Trdi in mehki dejavniki bonitete
Od velikosti podjetja je odvisno, kako pomembni so trdi in kako mehki bonitetni dejavniki. Pri malih in srednjih podjetjih so mehki dejavniki enakovredni trdim oz. finančnim. V velikih podjetjih pa so finančni kazalniki pomembnejši, saj so - če si pošteno priznamo - tudi realnejši. Med trde ali finančne dejavnike bonitete štejemo delež lastnih sredstev (kapitalsko ustreznost), pokritost obresti s prihodki, sposobnost odplačevanja posojila (EBITDA glede na neto dolg - max5), poravnavanje obveznosti (solidnost) in donosnost.
Mehki dejavniki bonitete pa so:
-
Ocena vodstva (1/3): kakovost, vizija, strategija, menjave v vodstvu, odvisnost od posameznika, izkušnje z vodstvom, trenutne razmere, načrti ...
-
Tržni položaj (1/4): panoga, konkurenca, tržni delež, odvisnost, kakovost kupcev in dobaviteljev
-
Računovodstvo (1/5): bilance, revizije, neustrezni ali nezadostni komentarji, spremembe usmeritev
-
Lastniki (1/7): podpora, boniteta, viri lastništva
-
Odnos z banko (1/10): delež banke, veljavnost dogovorov, trajanje sodelovanja, posredovanje informacij
Kako se banki pokažemo v lepši luči
Tako, da dosegamo načrtovano in dogovorjeno. Če načrtujemo visok dobiček, že čez dva meseca pa imamo izgubo, je to znak, da ne obvladamo posla.
Ne zamujajmo, če pa že, sporočimo razloge in svoje predloge. Dogovorimo se za kreditne pogoje, ki jih bomo lahko poravnavali v roku. Kasnejše dogovarjanje je zelo drago ali celo usodno.
Izboljšajmo kazalnike likvidnosti, učinkovitosti in donosnosti (zadržani dobiček). To lahko dosežemo z obvladovanjem obratnega kapitala in denarnih tokov na kratek rok, na daljši rok pa z donosnostjo in premišljenimi naložbami.
Verjeli ali ne, direktorji in lastniki včasih sploh ne poznajo postavk v svojih računovodskih izkazih. Videti je, kot da podjetje vodi računovodja. Če ne znamo meriti doseženega, potem ne vemo, kaj delamo. Pomembno je torej, da poznamo lastno poslovanje in da rezultate znamo ustrezno komentirati.
Sajenje rožic ne pride v poštev, saj se nekateri v banki vsaj malce spoznajo na naš posel. Še huje pa je, če se lažemo in zavajamo z napačnimi podatki. V takem primeru lahko izpademo iz igre tudi pri drugih bankah, saj si banke med seboj izmenjujejo informacije.
Kaj nas čaka?
Trdo delo in osredotočenost na ustvarjanje lastnega denarnega toka. Banka ne bo prevzela tveganja, sploh če ji gre slabo. Banka nam posodi dežnik, ko sije sonce in ga zahteva nazaj, ko prične deževati. Vremenska napoved je v naših rokah.
Dr. Jožko Peterlin je predsednik Združenja poslovnih finančnikov Slovenije. Več tem s področja financiranja najdete na njegovi spletni strani www.smartfin.si.
Vir: Primorske novice
