Kratkoročno investiranje je sestavni del uravnavanja denarnih tokov in obvladovanja obratnega kapitala. Idealno bi bilo, da bi bile terjatve poravnane ob zapadlosti oziroma ravno takrat, ko nam zapadejo obveznosti v plačilo. Ker se to dogaja le v pravljicah, je naloga finančnika v podjetju, da usklajuje denarne tokove in s tem prispeva k optimalni plačilni sposobnosti podjetja.
![]() |
||
dr. Jožko Peterlin, Foto: NEVA VOLARIČ |
Učinkovitost financiranja
Učinkovitost sredstev podjetja merimo v hitrosti obračanja in skladnosti z zapadlostjo dolgov. Hitreje kot podjetje vrti sredstva, manj potrebuje virov financiranja in bolj je posojilno bolj sposobno. Hitrost obračanja sredstev se meri v dnevih vezave: koliko dni imamo v povprečju zaloge v skladišču, kako dolgo čakamo, da bo kupec plačal račun in v kolikšnem času skozi amortizacijo poplačamo opremo ali nepremičnino.
Likvidnost pomeni, da sredstva lahko preoblikujemo v denar. To je pogoj za plačilno sposobnost, saj lahko samo z denarjem na računu poravnavamo obveznosti. Če sredstva vrtimo hitreje, jih imamo manj in s tem manj potrebnih virov. Učinkovitost financiranja moramo načrtovati in dnevno spremljati. Plačilna sposobnost je pomembnejša od dobička.
Pravila kratkoročnega investiranja
Upoštevati moramo vidike varnosti, donosnosti in likvidnosti. Donosnost in likvidnost sta v obratnem sorazmerju. Likvidne naložbe so denar na računu, ki običajno ne nosi obresti, torej so nedonosne. Donosne naložbe pa so običajno dolgoročne, saj je najemnina za denar odvisna tudi od časa, za katerega smo se odločili, da z njim ne bomo razpolagali. Donos je odvisen tudi od razmer na trgu. Trenutno so naložbe zelo donosne, banke pa zelo dovzetne za alternativne dogovore ali produkte.
Manj varne naložbe ponujajo višji donos. Donos ali obljubljene obresti so odvisne od ročnosti in bonitete izdajatelja papirja oziroma dolžnika. Na varnost naložbe moramo gledati z vidika tveganj: kreditnih, valutnih, obrestnih, inflacijskih, tveganja neizpolnitve, predčasnega odkupa ipd. Več o tem na Praktični delavnici poslovnih financ prihodnji petek v v Portorožu.
Naložbene možnosti
Najboljša naložba, ki je običajno najdonosnejša in najmanj tvegana, je poravnavanje obveznosti do dobaviteljev pred zapadlostjo. Blago ali storitev smo že prejeli, zato tveganja neizpolnitve ni, višina nagrade ali kasaskonta za predčasno plačilo pa je odvisna od potrebe dobavitelja in naše bonitete.
Denar lahko naložimo tudi v bančne depozite prek noči ali e-depozite, depozite za teden, mesec ali celo na odpoklic. Čas vezave je odvisen od načrtovanega časa presežka oziroma do zapadlosti obveznosti v plačilo. Pri kombiniranih depozitih je donos vezan na določen indeks, ali pa je ročnost vezana na določene pogoje. Depozit sklenete za dobo enega leta z možnostjo odpoklica na določene dneve v mesecu. Višina obrestne mere se ne spremeni. Sklenete depozit za eno leto in imate pravico predčasnega odpoklica enega meseca, kar pomeni, da so v zadnjem mesecu do predčasnega izplačila obresti ne tečejo. Banka vam obljubi, da v času depozitnega dogovora lahko črpate kredit po enaki obrestni meri, kot jo ima depozit, če pride do izredne potrebe.
Trgovanje z depoziti
Certifikati o depozitu (CD) so lahko zelo zanimive kratkoročne naložbe, saj nam dajejo donos in likvidnost hkrati. CD je vrednosti papir, ki lahko kroži enako kot menica. Naložiš denar v trimesečni CD, če pa denar potrebuješ pred zapadlostjo, CD lahko prodaš na trgu in si likviden, hkrati pa deležen višje obrestne mere kot velja za dejanski čas vezave.
REPO pogodbe ali dogovori o ponovnem odkupu so vrednostni papirji, ki jih kupiš in sedogovoriš za dan in ceno, po kateri jih boš prodal nazaj. Vsaka naložba je sredstvo in kot tako predmet trgovanja ali zastave. Pomembno je le, kakšno korist imamo in kolikšni so stroški, povezani s transakcijo.
Dr. Jožko Peterlin je predsednik Združenja poslovnih finančnikov Slovenije. Več tem spodročja financiranja najdete na njegovi spletni strani www.smartfin.si.
Vir: Primorske novice