Tveganje neizpolnitve nasprotne stranke se začne že doma

Tveganje neizpolnitve nasprotne stranke je tveganje, da naš partner v poslu ne bo izpolnil dogovorjenih obveznosti. Med finančnimi tveganji je tveganje neizpolnitve nasprotne stranke med najpomembnejšimi, saj moramo na trgu za nekoga proizvajati, prodajati ali opravljati storitve. Naša nasprotna stranka niso le naši kupci, ampak tudi država, finančne institucije, dobavitelji in zaposleni. Večkrat se kreditno, likvidnostno ali plačilno tveganje med seboj enačijo oziroma se besede izmenično uporabljajo.

 

Kreditno tveganje je tveganje, da bo ustavljen tok poravnavanja finančnih obveznosti oziroma da nam nasprotna stranka ne bo plačala obveznosti v denarju, kar je tudi tveganje plačilne nesposobnosti nasprotne stranke. Vendar je treba ločiti med plačilno nesposobnostjo kot nezmožnostjo podjetja, da poravna svoje obveznosti, in kreditnim tveganjem, ko se to podjetje samo odloči, da ne bo poravnalo obveznosti do nas. V tem primeru je lahko plačilno sposobno oziroma razpolaga z dovolj likvidnimi sredstvi, da bi obveznosti lahko poravnalo, vendar poravnavo obveznosti zavrne. Zavrnitev je lahko tiha ali pa v obliki izjave volje.

Tveganje neizpolnitve nasprotne stranke je širši pojem, saj poleg kreditnega tveganja vsebuje tudi neizpolnitve drugih obveznosti, ki ne pomenijo vedno izpolnitve v denarju. Če nam nasprotna stranka ne dobavi blaga, ne opravi storitev ali ne izpolni drugih dogovorjenih obveznosti, lahko govorimo o neizpolnitvi nasprotne stranke.

Po zakonu o finančnem poslovanju podjetij mora uprava zagotoviti, da podjetje redno spremlja tveganja, ki jim je izpostavljeno pri poslovanju, in sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi obvladuje ta tveganja. Zakon med drugimi navaja tveganje neizpolnitve nasprotne stranke in likvidnostno tveganje kot samostojna tveganja, za katera je uprava osebno odgovorna.

Ameriški računovodski standard (FAS-5) govori o računovodstvu v negotovih razmerah. V četrtem členu, kjer našteva področja tveganja, je na prvem mestu tveganje neunovčljivosti terjatev.

Poslovnega partnerja, s katerim sklepamo dogovore, presojamo tudi z vidika pravočasnosti poravnavanja obveznosti. Ta vidik je le kratkoročen, saj se njegova boniteta lahko spremeni, kar pa se ne pokaže takoj na plačilni sposobnosti. Uporabljati moramo niz kazalnikov, ki nam pomagajo pri oceni bonitete poslovnega partnerja ali pa se obrnemo na institucije, ki nam prodajajo bonitetne informacije.

Pri finančnih in blagovnih kreditih moramo biti pozorni na pogoje, predvsem z vidika zavarovanj. Obstaja niz instrumentov, s katerimi si našo terjatev lahko zavarujemo. Poslovni partner ni vedno sam odgovoren, da je postal plačilno nesposoben. Lahko so postale njegove terjatve nelikvidne. Možno je, da mu ni uspelo pridobiti zadosti virov, da bi izpolnil obveznost v celoti, ali pa je izpolnitev njegove obveznosti prepovedala tretja stran.

Opaziti je povečano povpraševanje po merjenju in upravljanju kreditnega tveganja, kar je posledica povečanja števila stečajev, nepreglednosti finančnih posrednikov, bolj konkurenčnih provizij, povečanja zunajbilančnih finančnih instrumentov, razvoja informatike, ki omogoča več informacij, negotovih poroštev in pa nezadovoljstva nad bančnim sistemom, ki nima ustreznih bonitetnih analiz. Tveganje neizpolnitve nasprotne stranke je element tržnega tveganja, dokler trajajo transakcije z nasprotno stranko. Ključni vidik tveganja je čas. Od tega je odvisno, kako velika bo nastala težava z vidika merjenja, poročanja in nadzora nad tveganjem. Včasih enačimo tveganje neizpolnitve nasprotne stranke s kreditnim tveganjem, kot neizpolnitev obveznosti do nas. Če se neplačilo zgodi pred našo izpolnitvijo obveznosti, lahko prekličemo dogovor in preidemo v "replacement risk", kar pomeni, da moramo pokriti stroške odpovedi dogovora ali prenosa posla drugam, kar je še vedno manj kot izgubiti celotno vsoto.

Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje lahko opredelimo kot tveganje oziroma nevarnost neusklajene likvidnosti oziroma dospelosti sredstev in obveznosti do virov sredstev v podjetju, kar lahko povzroči plačilno nesposobnost (pomanjkanje denarnih sredstev za poravnavanje zapadlih obveznosti) in tudi propad podjetja. V finančni teoriji se likvidnost pogosto enači s plačilno sposobnostjo. Likvidnost je pogoj za plačilno sposobnost podjetja.

Čeprav se avtorji pri opredeljevanju različnih ekonomskih pojmov pogosto razhajajo, jih je pri opredelitvi pojma likvidnost sredstev večina enotna. Likvidnost je sposobnost preoblikovati nedenarne dele sredstev v denarno (likvidno) obliko.

V okviru podjetja imamo, skladno z agencijsko teorijo podjetja, dve nasprotni stranki; agenta in principala. To so odnosi med lastniki in upravo na eni strani ter med upravo in zaposlenimi na drugi strani, ki bistveno vplivajo na uspešnost podjetja. Če med agentom in principalom niso poravnane vse "obveznosti", ne moremo pričakovati uresničevanja skupnega interesa na trgu, kar je povečevanje delničarjevega premoženja.

Tveganje finančnega sistema

Pomemben vidik tveganja neizpolnitve nasprotne stranke je tveganje finančnega sistema. Na mednarodnem finančnem trgu obstaja tveganje mednarodne poravnave. Termin "domino effect" se uporablja v primeru, ko ena od strank ne poravna svojih obveznosti v okviru Banke za mednarodne poravnave (Bank for International Settlements - BIS). To tveganje imenujemo tveganje poravnave (settlement risks) in kot primer lahko navedemo Herstatt risk, imenovanem po istoimenski nemški banki, ki je propadla in ni poravnala svojih obveznosti. Tveganje neporavnave v finančnem sistemu lahko opišemo s primerom, ko ena stranka dobavi sredstvo ali plača svojo obveznost, preden nasprotna stranka izpolni svoj del obveznosti.

Zgolj omeniti moramo tveganje uporabe izpeljanih finančnih instrumentov na OTC trgu, saj smo tu izpostavljeni le eni nasprotni stranki, ki je običajno banka. Ocenjujemo, da je na OTC trgu tveganje uporabe izpeljanih finančnih instrumentov večje kot na organiziranem trgu, saj je verjetnost poravnave odvisna le od dveh pogodbenih strank. Poleg tega je organizirani trg varnejši od OTC zaradi podrobne regulative na tem področju. V slovenski praksi se s tem ne moremo strinjati, vsaj glede na izkušnje Blagovne borze Ljubljana, ki je svoje delovanje končala s stečajnim postopkom in varnostna kritja vlagateljem niso bila v celoti povrnjena. Takrat zakonodaja ni predvidela te vrste dejavnosti in so bili igralci na tem trgu bolj izpostavljeni tveganju neizpolnitve nasprotne stranke.

Tveganje izpeljanih finančnih instrumentov

Tveganje neizpolnitve nasprotne stranke je posebno zanimivo za trg izpeljanih finančnih instrumentov. Tu smo zlasti izpostavljeni tveganju denarnega toka, saj modeli vrednotenja predpostavljajo, da se denar, potreben za varnostna kritja, priskrbi kjerkoli in brez težav. Če cena instrumenta, ki ga imamo kupljenega na termin, zaniha nam v škodo, moramo v tej višini povečati varnostno kritje. Če v tem trenutku denarja za poravnavo kritja nimamo na razpolago, se nam pozicije samodejno zaprejo. Čeprav smo imeli pozicijo zaščiteno na dolgi rok in da je bil skok cene le kratkotrajen, smo ob zaščiteno pozicijo. Stopnja tveganja neizpolnitve nasprotne stranke je odvisna od finančnih instrumentov, ki jih uporabljamo pri upravljanju finančnih tveganj. Zunanje finančne instrumente ločimo na simetrične in asimetrične. Pri simetričnih finančnih instrumentih je odgovornost izpolnitve na obeh pogodbenih strankah. Primer je sklenitev terminskega posla (forward), pri katerem morata obe stranki opraviti svoj del obveznosti. Ena stranka mora določen instrument prodati, medtem ko mora druga stranka ta isti instrument kupiti. Z vidika neizpolnitve nasprotne stranke je pomembno, ali gre za izmenjavo glavnic ali samo poračunamo tečajne razlike (delivery ali nondelivery forward). Pri poračunu tečajne razlike med dogovorjeno (terminsko) ceno in dnevno ceno na dan izpolnitve smo varnejši, saj tvegamo le izgubo tečajne razlike.

Pri asimetričnih pogodbah, kot so opcije, pa kupec s plačilom premije kupi pravico in ne dolžnost izkoristiti pogodbena določila. V tem primeru kupec tvega, da prodajalec opcije ne bo hotel ali mogel uresničiti. V tem primeru, ko smo premijo plačali, kot jo tudi pri zavarovalnih pogodbah, je tveganje neizpolnitve nasprotne stranke bistveno večje, saj skoraj nimamo možnosti odstopa, ko smo že plačali. Tveganje uporabe izpeljanih finančnih instrumentov je mnogo širše. V tem delu smo opisali tveganja le z vidika neizpolnitve nasprotne stranke.

Ljudje smo mnogo bolj nesrečni, ko denar izgubimo, kot smo srečni tedaj, ko zaslužimo kaj zraven. Zato moramo resno razmisliti, s kom imamo opravka. Cena ni vse. Pomembno je vedeti, da tvegamo celotno glavnico in ne samo razliko v marži, po kateri se cene razlikujejo. Za vas je pisal, kar je v praksi preizkusil, na žiro računu čutil in zaradi tega ponoči ne spal. Učimo se na tujih napakah in lahko noč.

Vir: Finance

Vsi članki avtorja