Namen priskrbe finančnega instrumenta določa davčno osnovo

Kdaj prevrednotenja finančnih instrumentov vplivajo na davčno osnovo in kdaj ne, je odvisno zgolj od namena priskrbe ali nastanka finančnega instrumenta. Ko trgujemo, neposredno vplivamo na poslovni izid in davčno osnovo. Ko pa s finančnimi instrumenti varujemo finančna sredstva ali dolgove pred tveganjem, se prevrednotenja varovane postavke in instrumenta za varovanje v poslovnem izidu pobotata.

Cilj varovanja je v doseganju načrtovanega poslovnega izida in načrtovanega denarnega toka.

Vsa finančna sredstva in finančne obveznosti, skupaj z izpeljanimi finančnimi instrumenti, morajo biti pripoznani v bilanci stanja in s tem prevrednotovani, kar vpliva na poslovni izid ali neposreden popravek kapitala, ki ne povišuje davčne osnove. Kdaj prevrednotenja vplivajo na davčno osnovo in kdaj ne, pa je odvisno zgolj od namena priskrbe ali nastanka finančnega instrumenta.

Nabava finančnih instrumentov

Bistvo računovodenja finančnih instrumentov je v začetni pripoznavi in njihovem poznejšem prevrednotenju. Osnovni ali neizpeljani finančni instrumenti so navadno rezultat opravljanja osnovne dejavnosti podjetja, kot so terjatve do kupcev, obveznosti do dobaviteljev ali posojila, namenjena financiranju te dejavnosti. Določen presežek finančnih sredstev pa namenimo trgovanju z vrednostnimi papirji, za dolgoročne naložbe v povezana podjetja ali zgolj kot solastnik v nepretežnem deležu, vendar nešpekulativno. Z nekaterimi finančnimi instrumenti varujemo druge, tveganjem izpostavljene finančne instrumente.

Vrednotenje finančnih instrumentov

Poštena vrednost je najustreznejša mera za vrednotenje finančnih instrumentov in edina ustrezna za izpeljane finančne instrumente. Poštena vrednost finančnega instrumenta ob priskrbi je hkrati tudi knjigovodska vrednost. Poznejše vrednotenje, s katerim primerjamo knjigovodsko vrednost finančnega instrumenta v posesti z novo tržno vrednostjo, pa ne vpliva vedno na poslovni izid, ampak je lahko samo predmet dodatnih razkritij ali pa bremeni kapital. Nabavna vrednost ne vpliva na pošteno vrednost finančnega instrumenta.

Neizpeljani oziroma osnovni finančni instrumenti

Neizpeljane oziroma osnovne finančne instrumente, s katerimi ne trgujemo, običajno ne prevrednotujemo po pošteni ali tržni vrednoti (razen če se za to posebej odločimo), zato do uresničitve ali poravnave ne vplivamo na povišanje davčne osnove, razen v določenih primerih oslabitve, ko upoštevamo predpostavko previdnosti. Če pa s finančnimi instrumenti trgujemo, se prevrednotovalni popravki pripoznavajo v poslovnem izidu in v teh primerih vplivajo na davčno osnovo.

Izpeljani finančni instrumenti

Pri uporabi izpeljanih finančnih instrumentov moramo ob priskrbi določiti namen uporabe, vedno pa jih prevrednotujemo po pošteni - tržni vrednosti. Tu imamo samo dve možnosti: ali z izpeljanimi finančnimi instrumenti trgujemo ali se varujemo pred tveganjem.

Davčna osnova pri trgovanju

Če z izpeljanimi finančnimi instrumenti trgujemo, prevrednotovalni popravki vedno bremenijo poslovni izid in nenačrtovano povišujejo ali znižujejo davčno osnovo. Tudi denarni tok ob uresničitvi je samostojen in prepuščen trgu.

Pri izpeljanih finančnih instrumentih, s katerimi varujemo tveganju izpostavljeno sredstvo ali dolg, pa pričakujemo, da bodo spremembe poštene vrednosti ali denarnih tokov pobotale spremembe poštene vrednosti ali denarnih tokov varovane postavke.

Davčna osnova pri varovanju

Računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganjem je pripoznavanje pobotnih vplivov, ki jih imajo na poslovni izid spremembe poštene vrednosti instrumenta za varovanje in poštene vrednosti varovane postavke. Posebej se obravnava pobotanje prevrednotenja instrumentov za varovanje pred tveganjem in pred tveganjem varovane postavke.

Pri tem je treba razlikovati varovanje poštene vrednosti pred tveganjem, varovanje denarnih tokov pred tveganjem in varovanje čiste finančne naložbe v podjetje v tujini pred tveganjem.

Varovanje denarnega toka

Varovanje denarnega toka pred tveganjem je varovanje načrtovanih poslovnih dogodkov. Če izpolnjuje pogoje za uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganjem, ga obračunavamo tako, da del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem pripoznamo neposredno v kapitalu. Neuspešni del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem pa se pripozna v poslovnem izidu.

Varovanje poštene vrednosti

Varovanje poštene vrednosti je varovanje že pripoznanih sredstev in dolgov ali nepripoznanih trdih zavez (pogodbeno dogovorjenih poslov). Dobiček ali izguba iz vnovičnega ovrednotenja instrumenta za varovanje pred tveganjem po pošteni vrednosti se pripozna v poslovnem izidu. Dobiček ali izguba iz varovane postavke, povezan(a) s tveganjem, pred katerim se varujemo, pa popravi knjigovodsko vrednost varovane postavke in se ravno tako pripozna v poslovnem izidu.

Vir: Finance