Novi slovenski računovodski standardi (SRS) so večinoma skladni z mednarodnimi računovodskimi standardi (MRS). Med večjimi novostmi je računovodenje oziroma vrednotenje obvladovanja finančnih tveganj. Zelo učinkovito orodje obvladovanja so izpeljani finančni instrumenti, ki pa gredo prvič v zgodovini računovodstva v glavno knjigo.
Kako, kdaj in po kaki vrednosti bomo izpeljane finančne instrumente pripoznali v bilanci in še s kakim namenom uporabe smo jih sploh priskrbeli? Na vse to je treba odgovoriti, preden sklenemo posel. Možne odgovore moramo najti v računovodskem pravilniku, jih izbrati in temu skladno vrednotiti. MRS veljajo za borzna podjetja, ki sestavljajo konsolidirana računovodska poročila. Po zagotovilih piscev SRS naj bi bila davčna osnova kot izraz prikazovanja poslovnih dogodkov po SRS in MRS enaka. Na področju finančnih instrumentov in uporabe izpeljanih finančnih instrumentov se SRS sklicujejo kar na posamezne člene MRS. Spremembe računovodskih standardov pomenijo tudi spremembe politik računovodenja. Računovodski standardi nam ponujajo niz možnosti, kako bomo določene finančne posle računovodsko obravnavali, ker so izraz izjave naše volje.
Zaključnica ali pogodba o izpeljanem finančnem instrumentu mora v prilogi vsebovati odgovore na vsa navedena vprašanja, da bo računovodja razumel naše namene, davčnik pa priznal okrepitve sredstev in oslabitve dolgov v kapital, če bomo s formalnimi listinami dokazali, da je upravičeno. Verodostojna knjigovodska listina bo popolna samo s prilogami.
Varovanje ali zavarovanje finančnih tveganj
V strategiji obvladovanja finančnih tveganj se moramo odločiti, ali bomo tveganja varovali ali zavarovali. Če bi se radi zavarovali, bomo kupili pravico nekaj prodati ali kupiti v prihodnosti po danes dogovorjeni ceni. Tako bomo plačali premijo za opcijo, ki nam omogoča kupiti sredstvo v prihodnosti, samo če bo ob zapadlosti opcije za nas ta ugodna. Če bodo takratne tržne cene ugodnejše, se bomo banki zahvalili za pripravljenost uresničitve opcije in raje kupili ali prodali ugodneje na trgu. Če pa bodo tržne cene ob zapadlosti opcije za nas neugodne, bomo pozvali banko k uresničitvi naših želja. Opcija je sredstvo, in ne odhodek, njeno prevrednotenje ob koncu davčnega leta pa je prihodek ali odhodek. Opcijo vrednotimo po bruto principu. To pomeni, da je vrednost terjatev do prodajalca opcije enaka vrednosti plačane premije.
Če se odločimo za varovanje tveganj, pomeni, da smo v razmerju z banko v dobrem in slabem. Negativni prevrednotovalni popravki instrumenta za varovanje se vedno pobotajo s pozitivnimi in so izraz prevrednotenja varovane postavke. Terminski posel pomeni hkrati terjatev in dolg obeh pogodbenic. Posel se lahko uresniči z neto poravnavo, kar pomeni, da plača neto dolžnik nasprotni stranki. V tem primeru vrednotimo te simetrične posle po neto principu in so ob pripoznavi v bilanci vredni nič, prevrednotovalni popravki pa bremenijo poslovni izid.
Ko pa varujemo ali zavarujemo načrtovane posle in z urejeno dokumentacijo dokazujemo varovano postavko, gredo pozitivna prevrednotenja v kapital do pripoznave varovane postavke v bilanci. Ta davčna ugodnost je pogojena z urejenimi formalnimi listinami.
Datum pripoznave finančnih instrumentov v poslovnih knjigah
Med pomembnejšimi odločitvami je gotovo tudi izbor datuma pripoznave določenih finančnih instrumentov v poslovnih knjigah. Če se odločimo, da bomo izpeljane finančne instrumente pripoznali na dan sklenitve posla, bomo gotovo imeli težave s prevrednotovanjem ob koncu davčnega leta, hkrati pa bomo morali plačati davek na dobiček, ki bi bil izraz prevrednotenja, ne pa dejansko ustvarjenega dobička. Bomo pa lahko znižali davčno osnovo, če bo pri prevrednotenju izpeljanih finančnih instrumentov izkazana oslabitev sredstev ali okrepitev dolgov. Če pa se odločimo pripoznati izpeljane finančne instrumente v bilanci na dan poravnave, ne bomo prevrednotovali tistega, česar ni. In kdaj naj se odločimo za eno ali drugo možnost?
Pri trgovanju ali špekuliranju z izpeljanimi finančnimi instrumenti lahko izbiramo, s tem da je izbor usmeritve "stalen", in ne izraz tržnih razmer ob koncu davčnega leta. Ko pa so izpeljani finančni instrumenti namenjeni varovanju, je vsekakor pripoznava na dan sklenitve posla najprimernejša, saj nam le to zagotavlja doseganje načrtovane davčne osnove. S tem, da varujemo spremembo poštene vrednosti ali denarni tok našega posla, hkrati ali mimogrede varujemo še prevrednotovalno izpostavljenost ob koncu davčnega leta. Ko varujemo posel, se varujemo tudi pred nepredvidenimi davki.
Poštena vrednost finančnih instrumentov
Izpeljani finančni instrumenti se vedno prevrednotujejo na pošteni vrednosti, ker je to edina mera za njihovo vrednotenje in najustreznejša, a ne edina mera za vrednotenje tudi preostalih finančnih instrumentov, s tem da je namen priskrbe finančnega instrumenta odločilnega pomena pri izboru davčne kategorije.
Sestavni del računovodskih usmeritev je tudi način določanja poštene vrednosti. Kaj je poštena vrednost? Načeloma tržna vrednost. Imamo pa možnost, da sami določimo metodo vrednotenja, s tem da ne sme bistveno odstopati od tržne vrednosti, ker moramo v modelu vrednotenja, ki ga predpišemo v računovodskem pravilniku, kar najbolj upoštevati tržne podatke. Tako lahko terminski posel, pri katerem se dogovorimo o nakupu dolarjev z evri, v prihodnosti vrednotimo po informaciji nasprotne stranke - banke, lahko pa vrednost terminskega posla diskontiramo z obrestno pariteto na konec davčnega leta. Obrestna pariteta je razlika med tržno obrestno mero za dolar in evro. Izbrati moramo tisto tržno obrestno mero za posamezno valuto, ki bo tudi časovno skladna z zapadlostjo terminskega posla. Ko pa izberemo "pravo" vrsto obrestne mere, moramo določiti tudi čas in prostor priskrbe te informacije. Na vidiku so lahko težave, zato si ne otežujmo življenja ter odnosov z računovodji in revizorji. Izberimo lažjo pot, cilj je v obeh primerih enak.
Kaj pregleduje davčni inšpektor
Ko nas obišče davčni inšpektor, najprej pogleda naše računovodske usmeritve, nato pa skladnost pripoznavanja poslovnih dogodkov s temi usmeritvami. Zato naj bo računovodski pravilnik skladen s poslovno in finančno politiko. Z neskladnostjo bomo pač malo več prispevali v državni proračun inDursbo laže polnil proračun. Če hočemo uravnavati svoj proračun, je najbolje, da se sami s sabo uskladimo. Neprilagojeni bodo plačevali več.
Davčne kategorije vrednotenja finančnih sredstev
Pri vrednotenju finančnih sredstev obstajajo štiri davčne kategorije: dana posojila in terjatve, finančna sredstva po pošteni vrednoti, posedovana do zapadlosti, in tista namenjena prodaji.
Pri finančnih obveznostih pa imamo samo dve davčni kategoriji: finančne obveznosti, s katerimi trgujemo, in tiste, s katerimi ne. Načeloma trgovane finančne instrumente vrednotimo po pošteni vrednoti, tiste finančne instrumente, s katerimi ne trgujemo, pa po odplačni vrednosti. Finančne instrumente, ki so v varovalnih razmerjih, vrednotimo po pošteni vrednosti, ker le tako lahko njih prevrednotenje pobotamo v poslovnem izidu. Prevrednotenje varovane postavke se pobota s prevrednotenjem instrumenta za varovanje, kar je bistvo računovodskega vrednotenja varovalnih razmerij.
Vir: Finance