Obvladovanje spremenljivosti cen blaga je enako pomembno kot obvladovanje spremenljivosti deviznih tečajev in obrestnih mer. Cene določenih surovin so lahko mnogo bolj spremenljive od cen vrednostnih papirjev, obrestnih mer in podobno.
V zadnjem času neposredno spremljamo cene nafte, in to zato, ker nas neposredno udari po žepu, hkrati pa lahko ogrozi ciljno inflacijo, saj naftni derivati vplivajo na dvig preostalih cen na trgu in ciljna inflacija je hitro presežena. Ali smo se kdaj vprašali, kako spremenljive so cene kave, železa, soje, elektrike, ladijskih prevozov? Vse te strateške surovine ali storitve kotirajo v dolarjih, kar dodatno začini spremenljivost cene.
Drobnoprodajne cene v prodajalnah se le redko spreminjajo v takem razponu, kot se spreminjajo cene surovin ali materialov. V prodajni kalkulaciji je lahko malo rezerve za možen dvig cen, ob vse večji konkurenci pa je te rezerve vsak dan manj. Zato je nujno nabavne in prodajne cene obvladovati. Velja prepričanje, da se da vse narediti dovolj kakovostno, teže pa je kakovost prodati po konkurenčni, tveganju prilagojeni ceni.
Dogovor o nespremenljivih prodajnih pogojih
Imamo več možnosti varovanja spremenljivosti tržnih cen, med katerimi je najpreprosteje, da se s kupcem ali dobaviteljem dogovorimo za nespremenljive prodajne pogoje skupaj s ceno. Težava pa nastane, ko imamo opravka z nasprotno stranko, ki se ne zaveda, v kaj stopa. Tako smo še vedno posredno izpostavljeni spremenljivosti cen. Če bo vrednost nabavnega materiala narasla, nas bo dobavitelj obvestil o izrednih oziroma nepredvidljivih razmerah na trgu, na katere nihče ne more vplivati, in se bomo morali pač nekako dogovoriti. Pojavi se tako imenovano postoportunitetno obnašanje nasprotne stranke, ko nenadoma zadeve v pogodbi niso bile mišljene enako.
Kako dobavitelj obvladuje tveganja
Zagotoviti si moramo informacijo, kako naš dobavitelj obvladuje tveganja, da ne bi plačevali njegovih napak ali špekuliranja. Lahko sklenemo letno pogodbo o nakupu pločevine po fiksnih cenah. Ker pa je cena železa na trgu narasla, nas dobavitelj obvesti o izrednih razmerah v tem letu. Lahko vztrajamo pri izpolnitvi pogodbe, kar lahko povzroči prekinitev proizvodnje v času pogajanja. Če nimamo alternativnega dobavitelja, ima pogodbeni pogajalsko prednost, ker se zaveda, da ne moremo kar prekiniti proizvodnje in svojih pogodbenih obveznosti do kupcev. Pomembna je finančna moč dobavitelja, da lahko prodaja nekaj časa z izgubo, ampak cene niso narasle za nekaj odstotkov, ampak za nekaj deset odstotkov. Lahko iščemo alternativnega dobavitelja, ampak danes vsi prodajajo po tržnih cenah. Misliti bi morali včeraj. Prepričanje, da smo varni, ker smo v pogodbi določili ugodne, fiksne pogoje, je zmotno, ker smo tako varni le pred neposredno spremembo cene blaga in deviznega tečaja. Posredna izpostavljenost je hujša, ker se je ne zavedamo, ker naš dobavitelj špekulira ali pa deluje v nasprotju z dogovorom. Preveriti moramo finančno stanje dobavitelja in njegovo politiko obvladovanja tržnih tveganj. Ko se zavemo, s kom poslujemo, je lahko prepozno.
Nakup po dnevnih cenah
Lahko tudi kupujemo na trgu po dnevnih cenah od najugodnejšega ponudnika, hkrati pa na borzi trgujemo z izpeljanimi finančnimi instrumenti, ki so orodje za varovanje spremenljivosti dnevnih cen. Če bodo tržne (dnevne) cene narasle, bomo na borzi dobili razliko med našo pogodbeno in tržno ceno. Če pa bodo tržne cene upadale, bomo morali doplačati borzi razliko med našo pogodbeno in tržno ceno na dan vrednotenja, običajno konec vsakega trgovalnega dne. Vsekakor bo neto cena vedno naša pogodbena cena. Če na terminskem trgu zaslužimo, na dnevnem izgubimo - in nasprotno, ko na terminskem trgu izgubljamo, na dnevnem služimo. Ko dosežene razlike v ceni na terminskem trgu pobotamo z razlikami v cenah na dnevnem trgu, je saldo naša načrtovana vrednost. V čem je prednost takega trgovanja? Vse niti imamo v svojih rokah. Nihče se ne igra z našo odgovornostjo in prosti smo pri izbiri dobavitelja. Ne smemo pa zanemariti likvidnosti trga oziroma tega, ali na trgu vedno lahko kupimo, kolikor želimo, in ali cena izraža pošteno vrednost.
Ugodna davčna obravnava
Varovalno razmerje pomeni tudi računovodsko kategorijo, torej moramo varovanje opredeliti tudi v računovodskem pravilniku. Pred tem moramo varovanje jasno opredeliti v poslovni politiki. Bistvo je v celostnem obvladovanju tveganj in ciljni naravnanosti vseh nosilcev poslovnih funkcij. Varovanje ima tudi davčne posledice, zato je urejena dokumentacija varovalnih razmerij odločilna za ugodno davčno obravnavo.
Prijava na razpis za najugodnejšega dobavitelja
Enako velja tudi na prodajni strani. Tudi prodajne cene so tržne in odvisne od kalkulacije sestavnih delov ali surovin in spremenljivosti cen teh sestavin.
Denimo, da se prijavimo na razpis za najugodnejšega dobavitelja. Pripravimo kalkulacijo na podlagi zdajšnjih cen, ponudimo garancijo za dobro izvedbo in posel bo morda naš. Še preden nas izberejo kot najugodnejšega ponudnika, se spremenijo tržne razmere, tečaj dolarja in cene materiala narastejo. Lahko samo upamo, da nismo bili izbrani. Preden se lotimo transakcije, smo že globoko v minusu. Načrtovanje in obvladovanje načrtovanih transakcij sta lahko primerjalna prednost, hkrati pa si zagotovimo razliko v ceni in dobiček za lastnike. Lastniki vlagajo denar ob upoštevanju razmerja med donosom in tveganjem, primerna politika podjetja pa lahko poviša tržno vrednost delnice.
Od dejavnosti podjetja in nagnjenosti k prevzemanju tveganj je odvisno, kako politiko boste ubrali, vsekakor pa vrednost podjetja ne more biti prepuščena trgu, vsaj ne v celoti.
Zakonodaja zavezuje k obvladovanju tveganj Zakon o finančnem poslovanju v 9. členu pravi, da mora uprava zagotoviti, da podjetje redno spremlja tveganja, ki jim je izpostavljeno pri poslovanju, ter sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi podjetje obvladuje ta tveganja. V drugi točki istega člena pa navaja tveganja, ki so predmet obvladovanja. Če gledamo zgolj z vidika nabave in prodaje blaga, lahko poudarimo likvidnostno tveganje kot tveganje preoblikovalnosti v denar. V denar pa se mora preoblikovati blago prek terjatve v denar. Ker pa imamo prodajne pogoje lahko vezane na tržne cene, nam padec tržnih cen onemogoči pretopitev blaga v denar po vrednosti, kot smo načrtovali, ali pa smo imeli vrednotene zaloge. Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke pomeni mnogo več kot le to, da nam kupec ne plača blaga. Če kupec ne prevzame naročenega blaga v roku ali sploh, je prav tako povzročena škoda. Dobavitelj kot nasprotna stranka nam povzroči škodo, če ne dobavi v roku, dogovorjeni kakovosti in nasploh v skladu z dogovorom. To tveganje torej ni vezano zgolj na posojilno tveganje kot tveganje neplačila kupcev. Poslovni partner ne obvladuje tveganj, kot se je zavezal, ali morda ne zna, ali se mu še ni zgodila škoda. Med obrestna, valutna in druga tržna tveganja sodijo tudi cene blaga. To pomeni, da smo zavezani obvladovati tudi druga tržna tveganja, med katere sodijo cene surovin in materiala. Sodna praksa v tujini je pokazala primer trgovca (Brane & Brane) z žitom, ki se ni varoval pred padcem cene žita, ki ga je imel v zalogi. Lastniki so od uprave izterjali škodo, ki so jo povzročili, ker niso spoštovali dolžnosti pravilne poslovne presoje (business judgment rule). Če tveganj ne obvladujemo, poslujemo nezakonito, kar je lahko razlog za razrešitev uprave. Oblikujte politiko varovanja in sproti spremljajte učinke varovanja, kar vam bo omogočilo varno in načrtno donosno poslovanje. Špekuliranje je predrago, včasih nima cene. |
Vir: Finance