Poceni topla voda prispeva k toplini doma skoraj polovice Ljubljančanov. V ozadju predvolilnega boja za županski stolček se korenito spreminjajo pogoji poslovanja glavnega proizvajalca toplote za sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani. Rešitev se kaže v naložbi v nove, bolj učinkovite proizvodne vire. Z reorganizacijoTE-TOLin brez dodatnih sredstev države inMOLlahko meščanom zagotovimo ogrevanje in toplo vodo za prihodnjih 10 let. Trditve o prenizki ceni ogrevanja na račun elektrike ne držijo.
Iz primerljivih podatkov bomo tokrat lahko razbrali, da bi bilo ogrevanje lahko še cenejše. Prihodnji teden bomo predstavili strokovno najugodnejšo rešitev težav TE-TOL, ki bi bila najprej v korist porabnikom "poceni" tople vode.
Težko bi trdili, da je več kot tretjina Ljubljančanov zagreta za stadion ali džamijo. Prav gotovo pa se jih več kot toliko greje iz sistema daljinskega ogrevanja. Tem volivcem se utegne v prihodnjih letih znatno povečati znesek na položnici, saj se glavnemu proizvajalcu toplote in elektrike - Termoelektrarni-toplarni Ljubljana (TE-TOL) - precej spreminjajo pogoji poslovanja. V prihodnjem županskem mandatu bo v sistemu daljinskega ogrevanja treba izvesti naložbe v nove proizvodne vire v višini, ki se zlahka primerja z naložbami v stadion. S primerno lastniško sestavo in podjetniško-profesionalnim vodenjem "nepridobitne" ustanove ter brez sredstev MOL ali države bi Ljubljančanom lahko zagotovili raj v mestu ali topli vrelec. Denar za stadion ne bo dotaknjen.
Več kot 45 let star sistem daljinskega ogrevanja
Z uvedbo daljinskega ogrevanja v Ljubljani je bila začrtana energetska oskrba mesta, ki danes 40 odstotkom Ljubljančanov z več kot 200 kilometrov dolgim vročevodnim omrežjem omogoča kakovostno, zanesljivo, okolju prijazno ter poceni ogrevanje. Primerjalno je ogrevanje iz takega sistema najcenejša oblika ogrevanja v Ljubljani. To pa je rezultat dobro načrtovanega enovitega tehnološkega sistema, ki ga sestavljata omrežje, ki ga upravlja distributerEnergetika Ljubljana, ter proizvajalec toplote in elektrike TE-TOL, ki danes proizvede 90 odstotkov vse toplote. V številkah to pomeni letno 1.300 gigavatnih ur toplote in pare, ki se proizvaja iz premoga hkrati s proizvodnjo elektrike (400 gigavatnih ur na leto). Z vgrajeno močjo (116 megavatov in 300 megavatnih ur) je TE-TOL tudi največje postrojenje za hkratno proizvodnjo toplote in elektrike (SPTE) v Sloveniji in eden največjih v Evropi. Hkratna proizvodnja toplote in elektrike je tista, ki jo najbolj spodbuja Evropska skupnost, saj takšni proizvajalci dosegajo najboljše energetske izkoristke in najmanj obremenjujejo okolje.
Razumna reorganizacija: lastninjenje je prvi korak
Po vstopu Slovenije v EU se veliko govori o privatizaciji energetskih podjetji, v katerih ima država še vedno večinski delež. Tudi v TE-TOL ima država večinski (64-odstotni) delež, preostalih 36 odstotkov pa ima v lasti MOL. Država je s tem, ko je TE-TOL pustila zunaj obeh stebrov proizvodnje elektrike, očitno pokazala, da je TE-TOL predvsem proizvajalec toplote v prestolnici. Po drugi strani pa MOL ne igra aktivne vloge lastnika v prid Ljubljančanom, ki se iz sistema ogrevajo, saj trenutno niti nima svojih predstavnikov v nadzornem svetu. Tu se morda začne zgodba o lastninskem preoblikovanju TE-TOL zapletati, ker se izteka čas za odločitve, ki bodo tudi v prihodnje koristile Ljubljančanom. Zdaj obljubiti, jutri izpeljati in pred koncem mandata zagnati stroškovno in cenovno učinkovito toplovodno oskrbo lahko zagotovi še en mandat.
Država bi lahko spodbujala hkratno proizvodnjo toplote in elektrike
Država TE-TOL odvzema premijo (subvencije) za odkupno ceno elektrike ter mu ne prizna dovolj brezplačnih dovolilnic za kuponov emisije ogljikovega dioksida, čeprav je podjetje dvakrat bolj energetsko učinkovito kotTermoelektrarna Šoštanj. Ti ukrepi države bodo prinesli poslovanju TE-TOL in posledično sistemu daljinskega ogrevanja v Ljubljani na leto vsaj milijardo tolarjev povečanih finančnih obremenitev, kar pa ob trenutno 30 odstotkov višji ceni premoga, ki ga od začetka leta dobavlja novi dobavitelj, pomeni hud udarec poslovanju TE-TOL. Tako se vsa zgodba skuša prevaliti na pleča uporabnikov storitev daljinskega ogrevanja, češ da se Ljubljančani grejejo prepoceni na račun visoke cene elektrike. Pa so ti očitki upravičeni?
Dvig učinkovitosti in uspešnosti
Lastniki morajo TE-TOL omogočiti izvedbo novih proizvodnih virov za hkratno proizvodnjo toplote in elektrike, da bodo sposobni proizvajati toploto in elektriko po konkurenčnih cenah.Mednarodna agencija za energetiko(IEA - Projected Costs of Generating Electricity, 2005 Update) je v letu 2005 objavila primerjalno študijo o stroških (lastne cene) proizvodnje elektrike v objektih za hkratno proizvodnjo toplote in elektrike (SPTE). V ta namen je v študiji zajela 19 različnih objektov SPTE po svetu. Primerjava posameznih vrst stroškov na enoto proizvedene električne energije z upoštevanim petodstotnim donosom kaže, da se lastne cene elektrike v teh objektih gibljejo med 4,72 in 11,9 tolarja za kilovatno uro, kar je prikazano v nadaljevanju, skupaj s sestavo stroškov na enoto proizvedene elektrike.
Trditve o prenizki ceni ogrevanja na račun elektrike ne držijo
Za primerjavo so dodani preračunani podatki v tabelah, ki kažejo, da je proizvodnja elektrike v TE-TOL za skoraj 40 odstotkov dražja od najdražjega proizvajalca iz te študije. Iz primerjave se lahko razbere, da ima TE-TOL v vseh fazah proizvodnje elektrike previsoke stroške, zato kljub nadpovprečni odkupni ceni toplote, ki jo iztrži od ogrevanja mesta, še vedno ne zmore proizvesti elektrike po konkurenčni ceni. Stroški obratovanja z vzdrževanjem in stroški goriva v enoti proizvedene elektrike pričajo o tem, da je nastopila ura za resen razmislek. Konkretni podatki o stroških in izkoristkih so razvidni iz priloženih tabel. Podatki o izkoristkih energije so prikazani ob predpostavki, da objekti, zajeti v študiji, povprečno obratujejo najmanj 5.500 ur s polno močjo in se električni izkoristki gibljejo od 35 odstotkov do 55,6 odstotka.
V primerjavi se skriva odgovor, zakaj je proizvodnja elektrike v TE-TOL tako visoka. Razlog je v zastari tehnologiji, kar je po več kot 40 letih tudi razumljivo. Poleg opreme je treba sistem organizirati in voditi podjetno, saj govorimo o gospodarski dejavnosti, ne o družbenopolitični skupnosti. Na potezi so lastniki oziroma prihodnji predstavniki lastnikov. Kdo bo z obljubami bolj profesionalno ogrel volivce.
Politična odločitev naj bo profesionalna
Politično obstaja več možnosti rešitev težave, strokovno pa nekoliko manj. V prihodnjem tednu si bova dovolila predstaviti strokovno najugodnejšo rešitev težav TE-TOL, ki bi bila najprej v korist porabnikom "poceni" tople vode. Trdiva, da je možna ureditev razmer brez proračunskih sredstev države in MOL. Najprej moramo zagotoviti optimalno organiziranost sistema proizvodnje in distribucije. Hkrati pa lahko s strokovno vodenim sistemom, ki zna obvladati finančna in operativna tveganja, kljub povečanim naložbam vsaj dolgoročno zagotovimo enako ceno.
Novo vodstvo MOL bo imelo priložnost in nalogo, da v interesu Ljubljančanov še naprej omogoča do okolja prijazno toploto po ugodnih cenah, s tem da se aktivno vključi v lastninsko preoblikovanje TE-TOL in vpliva na njegovo tehnološko prenovo. Prenovljen proizvodni objekt mora doseči primerljive tehnične in ekonomske rezultate (vsaj 5.500 ur obratovanja s polno močjo in vsaj 40-odstotni električni izkoristek), da bo zagotovljena konkurenčnost cen toplote in elektrike.
Prodaja znanja in izkušenj
Ko počistimo pred svojim pragom in postavimo prototip najboljše prakse, lahko začnemo tržiti znanje ali ponudimo celotno ponudbo mestu po naši meri. Tudi javna podjetja (zavodi) se morajo začeti vesti podjetno in si zagotoviti svoj vir financiranja, z rastjo pa prispevati v proračun lastnika. S sposobnimi ljudmi je to možno. Trženje lastnega modela prispeva k znižanju cene ogrevanja iz prototipnega sistema.
Vir: Finance
