Pri založbi časnika Finance je pravkar izšla knjiga avtorjev Jožka Peterlina in Petre Glavina Finance za poslovneže: Rasti, biti finančno uspešen in hkrati plačevati dolgove. Z avtorjema smo se pogovarjali o tem, kaj lahko bralci, predvsem pa poslovneži nefinančniki od nje pričakujejo.
Jožko Peterlin, avtor knjige Finance za poslovneže: Vse odločitve imajo finančne posledice in četudi se odločitve v podjetju sprejemajo decentralizirano, se vse posledice centralizirajo na bančnem računu podjetja.
 |
Foto: Barbara Reya |
Podjetje ne gre na dobiček ali rast prodaje, gre na denar. Posel ne teče po še tako realnem načrtu, če obveznosti v denarju niso plačane ob zapadlosti - danes.
Poslovna akademija pripravlja tudi praktične delavnice na temo knjige, kjer bosta predavala tudi avtorja. "Če je denar gorivo podjetja, bomo na finančni akademiji povedali, kako voziti avto, oziroma, kako težko nogo lahko imamo, ko pritiskamo na 'gorivo'," sta povedala avtorja.
Naslov knjige obeta veliko: kako rasti, biti finančno uspešen in hkrati plačevati dolgove. Kako je po vajino to mogoče doseči?
Poskus - napaka. To je sicer drago, ampak najbolj vžge, če si seveda dovolj samokritičen in znaš ovrednotiti posledice. Poznati je treba delovanje tržnih zakonitosti in imeti dovolj znanja iz poslovnih financ in s tem sposobnost strokovnega odločanja. Kljub znanju delamo napake. Rasti pomeni povečevati obseg poslovanja, kar prispeva k povečanju sredstev, ti pa zahtevajo dodatne vire. Kapital je omejen, zato običajno rastemo na račun dolgov. Posojilna sposobnost (kapitalska ustreznost) omejuje zadolževanje, zato moramo povečati učinkovitost ravnanja s sredstvi, kar se pozna na relativnem zniževanju dolgov.
Kaj v zvezi s tem svetujeta vodilnim v podjetjih?
Zavedati se moramo omejitev. Če nimamo ljudi, trdimo, "da jih na trgu pač ni". Običajno pa precenjujemo finančno kondicijo, sposobnost podjetja. Direktorji so ponavadi bolj optimistični in vizionarski, kot so strokovnjaki. Ko nekaj ne uspe, ni napaka v odločitvi, ampak v uresničevanju odločitve. Ta pa je na nižji, strokovni ravni. Vsaka odločitev glede obsega poslovanja posega v operativno in finančno vzvodje. Operativno vzvodje predstavlja odnos med fiksnimi in spremenljivimi stroški. Ta odnos se z naložbami običajno spreminja na račun povečanja fiksnih stroškov, ki ostanejo na višji ravni, četudi nam povečanje prodaje ne uspe. Zaradi tega imamo višje stroške na enoto. Uporaba finančnega vzvoda pa pomeni povečevanje dolga v finančni sestavi, ker je ta cenejši od kapitala. Ampak le do praga posojilne sposobnosti, kasneje pa je lahko krepko dražje. Kje so meje, da se ne bomo srečali s finančno stisko? Meje je treba načrtovati.
Kaj se lahko vsak v podjetju iz vajine knjige nauči in česa v knjigi zagotovo ne bodo našli? Navajata kakšne konkretne nasvete, primere?
Predvsem sva opozorila na finančne omejitve podjetja. Za posvet pa smo skupaj z nekaterimi kolegi pripravili dodatne primere. V knjigi so podrobneje predstavljene najpomembnejše aktivnosti (zadolžitve) finančnika, po mnenju lastnikov večine evropskih podjetij. Kapitalska ustreznost zagotavlja preživetje podjetja, obvladovanje obratnega kapitala zagotavlja plačilno sposobnost, obvladovanje denarnih tokov nam omogoča učinkovit nadzor na poslovanjem. Z obvladovanjem finančnih tveganj prispevamo k ustvarjanju donosa iz osnovne dejavnosti, kjer smo strokovnjaki, in odpravljamo ali minimiziramo dejavnike finančnega trga, ki lahko ogrozijo obstoj podjetja.
Katere so najpogostejše finančne napake pri vodenju podjetja?
Zahteve lastnikov, še bolj pa različne javnosti, denimo mediji, so večinoma naravnane na všečne informacije o rasti. Trg pa je relativno omejen, hkrati pa je v 90-tih napočil čas razvoja podjetniške kulture, kjer se vse preveč zanemarja etično poslovodenje in zavedanje o finančnih posledicah poslovnih odločitev. Vse prevečkrat nas v naložbe vodi ego in manj trg ali celo omejitev v denarju. Premalo se zavedamo vpliva dejavnikov finančnih tveganj in omejitev v kapitalski ustreznosti. Če vemo, kaj vpliva na boniteto podjetja, bomo temu primerno tudi odločali. Poslovodstvo se pogosto odloča pod pritiski javnosti, hkrati pa so nadzorni sveti preveč naravnani na kratkoročne cilje, zato je prag v moralni hazard zelo nizek. Pa še v predzadnji fazi lastninjenja smo, kar ne gre zanemariti.
Vir: Finance
