Kje so meje zadovoljevanja lastnikov in kaj zanje pomeni uspeh? Če račune, dividende in davke plačujemo z denarjem, in ne s prihodki ali dobički, lahko trdimo, da je cilj podjetja pozitiven denarni tok. Prejemki morajo presegati izdatke, je vsa znanost, to doseči, pa je umetnost.
Dobiček podjetja je dosežen, ko prihodki podjetja presegajo odhodke v določenem poslovnem ali davčnem letu. Če pa odhodki presegajo prihodke, podjetje ustvari izgubo. Lahko bi rekli, da se dobiček ali izguba zgodi na koncu leta, ko potegnemo črto pod leto poslovanja. Dobiček se po taki razlagi zgodi ali pa tudi ne, če ni bilo dovolj srečno leto.
"Prihodek - odhodek = dobiček", taka razlaga ne zdrži
"Dobiček" je pričakovan donos lastnikov, ki pa glede na tveganje pomeni določen zahtevan minimum. Ta pričakovanja so običajno dogovor med lastniki in poslovodstvom, dogovor pa pomeni zavezo poslovodstva, da pri vodenju podjetja ustvari določen del donosa, ki je namenjen lastnikom. Zato bi lahko začetno enačbo spremenili tako, da bi bil dobiček določen pred začetkom poslovanja, vse drugo pa bi bile spremenljivke. Prihodke, ki jih poslovodstvo lahko ustvari, zmanjšamo za zahtevani dobiček lastnikom, in kar ostane, je namenjeno za preostale deležnike podjetja, predvsem dobavitelje. Nakup delnice je zgolj alternativa depozitu ali obveznici.
Uspeh podjetja je stvar izbire
Običajno se javno objavijo tisti podatki, ki so z vidika promocije lepši. Uspeh je tudi rast prodaje, ampak to še ne zagotavlja dobička. Z rastjo prodaje se običajno povečujejo dolgovi, če pa so stroški nižji od prodajnih cen, lahko pričakujemo dobiček, ni pa rečeno, da ga je dovolj. Dobiček nastane kot razlika med prihodki in odhodki, med odhodki pa niso mišljeni stroški lastnega kapitala, ker niso davčno odbitna postavka. Davčni obračun, ki izkazuje dobiček, je narejen po računovodskih standardih in je namenjen delitvi z državo.
S prihodki in dobičkom ne moremo plačevati računov
Ali dobiček ustreza pričakovanjem, je odvisno od deleža kapitala v finančni sestavi, inflacije, donosa netveganih naložb in tveganj, ki se jim izpostavlja podjetje med opravljanjem dejavnosti. Da bi dobili dobiček, ki je ekonomsko primeren, moramo od donosa iz poslovanja odšteti stroške vseh virov, tudi lastnih. Od računovodskega dobička moramo odšteti upravičene zahteve lastnikov, pozitivna razlika pa pomeni ekonomsko dodano vrednost - EVA, ki bo v normalnih tržnih razmerah, če je finančni trg učinkovit, zviševala tržno vrednost podjetja.
Le dobiček, ki presega zahteve lastnikov, krepi delnico
Negativni EVA pomeni, da dobiček ne zadošča za pokritje tveganj, ki se jim izpostavljajo naložbeniki. Pozitivni EVA bo vplival na dvig tržne cene delnice, negativni pa na padec tržne cene delnice. Prevzemno-združitvene informacije so še vedno pomemben del oblikovanja tržne cene delnice. EVA pa lahko na koncu marsikoga strezni. Informacije o višini dobička so lahko hišne številke, če ne poznamo osnove, na katero se ta računa in katerim tveganjem je podjetje izpostavljeno pri svojem poslovanju. Delnice kupujemo za jutri, informacije od včeraj so lahko dobre, kar šteje, so odločitve danes in jutri za jutri.
|
Razlaga: Prihodek - zahtevan donos lastnikov = ostanek za delitev Za lažje razumevanje dogovora, ki je lahko v obliki pogodbe ali potrjenega poslovnega načrta, navajamo poenostavljen primer: Gospa položi v banko depozit in se z banko dogovori o višini obrestne mere. Ko depozit zapade v plačilo, se gospa odpravi v banko po svoj depozit, ki mu je že prištela dogovorjene obresti. Blagajničarka v banki se gospe opraviči, češ da je bilo to leto bolj slabo in da bodo obresti nekoliko nižje, ampak drugo leto bo zagotovo bolje. V čem je razlika med depozitno pogodbo in dogovorom med lastniki in poslovodstvom? Po vsebini razlike ni, dogovor je dogovor, razlika je le v računovodski in pravni obravnavi. |
Vir: Finance
