Basel 2 je dogovor oziroma predpis o kapitalski ustreznosti bank. (Centralna banka#ECB) posamezne države članice EU nadzira poslovanje bank in njihovo kapitalsko ustreznost.
Kapital banke naj bi znašal najmanj osem odstotkov bilančne vsote, popravljene za tvegano vrednost, tako dobimo tveganju prilagojeni kapital. To pomeni, da od kapitala odštejemo vse možne oslabitve, nastale zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja, kot so tržna tveganja, kreditna in operativna tveganja.
Kapitalska ustreznost podjetja
Kapital podjetja je finančna moč podjetja, ki (so)določa posojilno sposobnost. Boniteta podjetja je večinoma odvisna od višine kapitala. Ko ustanavljamo podjetje, je po zakonu o gospodarskih družbah predpisan minimalni kapital, potreben za ustanovitev podjetja. Ta minimalni ustanovni kapital je pogoj za vstop kapitalske družbe na trg, da pa bi poslovali, potrebujemo kapital, ki je primeren obsegu, dejavnosti in tveganjem, ki se jim izpostavljamo pri opravljanju poslov.
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) zavezuje uprave podjetij, da zagotavljajo plačilno sposobno poslovanje, kar je v neposredni povezavi s potrebnim kapitalom. Kratkoročna plačilna sposobnost je odsev trenutnega finančno-posredniškega položaja podjetja, dolgoročno plačilno sposobnost pa lahko zagotovimo le z donosnim poslovanjem in upravljanjem likvidnosti. Upravljanje likvidnosti v prvi vrsti pomeni vrednotiti sredstva in dolgove po pošteni oziroma iztržljivi vrednosti oziroma čim bližje tem vrednostim. Treba je pripoznati vse obveznosti in dogodke, ki povzročajo oslabitve sredstev.
Poglejmo si primer fiktivnih sredstev, kot so zaloge, vrednotene po metodi FINO (First in never out). Ali poznamo metodo vrednotenja zalog FINO? Po domače gre za nekurantne zaloge, ki nimajo kaj iskati med sredstvi podjetja, ker vemo, da iz njih ne bo denarja za poplačilo dolgov.
Kot pravi 32. člen ZFPPIPP, mora družba vedno razpolagati z dovolj dolgoročnih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju. Poslovodstvo mora redno spremljati in preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost.
Obseg poslov in kapitalska ustreznost
Z rastjo obsega poslovanja običajno rastejo sredstva, ta pa zahtevajo vire financiranja, in ker je kapital sorazmerno konstanten, rastemo običajno zaradi dolgov. Z rastjo torej poslabšujemo kapitalsko ustreznost podjetja. Rast je omejena s posojilno sposobnostjo oziroma boniteto podjetja. Z rastjo se izpostavljamo tveganju financiranja ali refinanciranja. S kakovostnim načrtovanjem lahko preprečimo naložbenje, ki je odsev ega uprave, ne pa sposobnosti podjetja za rast.
Rast zahteva denar, hitra rast pa veliko denarja
Še tako dober finančni načrt ali rast prihodka ne poravnava računov danes. Samo z denarjem na računu lahko poravnavamo obveznosti, vse drugo je lahko plod neizmerne kreativnosti računovodje.
Vrste poslov in kapitalska ustreznost
Dejavnost podjetja pomembno določa korekcije potrebnega kapitala. Trgovska dejavnost na primer potrebuje manj kapitala kot proizvodno podjetje. Od dejavnosti oziroma vrste poslov je odvisno, kako je sestavljen obratni kapital in kakšna sestava sredstev je potrebna za opravljanje poslov. Stalna sredstva v sestavi sredstev potrebujejo dolgoročne vire, med katerimi je samo kapital brezpogojno dolgoročen. Zakon govori o dolgoročnih virih financiranja. Ali poznate kakšno pogodbo o najemu dolgoročnega posojila, kjer bi bila ročnost brezpogojna? Take ni. Če ne zagotavljamo bonitete oziroma kapitalske ustreznosti, ne izpolnjujemo pogojev zaupanja vrednega dolžnika. Banka nam da dežnik, ko sije sonce, in ga zahteva nazaj, ko dežuje, ob oblačnem vremenu pa nam napoveduje potrebo po dežniku.
Celo bilančni dobiček ni kapital, je obveznost do lastnika, dokler ga ta ne preoblikuje v obliko, prijaznejšo do upnika.
Tveganja in kapitalska ustreznost
Tretji dejavnik kapitalske ustreznosti podjetja so tveganja. Tvegana vrednost je odsev verjetnosti uresničitve dejavnikov tveganja, izpostavljenosti podjetja tem dejavnikom in ukrepov, ki jih podjetje sprejme za znižanje možne oslabitve neto premoženja (kapitala) podjetja.
Dr. Jožko Peterlin
