Ker v Sloveniji prevladujejo mala in srednja podjetja, bi jim morali biti prilagojeni tudi finančni produkti; večja tekmovalnost med bankami in zavarovalnicami.
| Še vedno so najpomembnejši produkti bank posredovanje denarja in različne oblike zavarovanja posojilnih in tržnih (cenovnih) tveganj. Pri kreditnih tveganjih jim v zelje močno hodijo zavarovalnice, banke pa jim prek hčerinskih družb vračajo udarec pri naložbenem zavarovanju. |
Ponudniki finančnih produktov se morajo zavedati, da so del infrastrukture in da morajo podpirati gospodarstvo.
Podjetja namreč niso več odvisna samo od domačih bank, kot je to veljalo še pred leti.
Produkti finančnega trga v Sloveniji so izraz majhnosti trga in subjektov na njem. Ker pri nas prevladujejo srednja in mala podjetja, bi morali biti njim prilagojeni tudi finančni produkti. Velika podjetja lahko namreč servisirajo tudi grosisti iz tujine.
Za finančne produkte v podjetjih skrbijo finančniki
Finančni produkti so predvsem storitve, ki jih opravlja finančni sistem. V podjetjih so zanje običajno odgovorni finančniki. Učinkovitost in pošteno vrednost teh storitev naj bi zagotavljal finančni trg, finančni posredniki in preostali ponudniki pa naj bi oblikovali produkte glede na potrebe uporabnikov, torej podjetij. Toda kaj pravzaprav sploh so finančni produkti za podjetja? Po evropskem združenju poslovnih finančnikov(EZPF) so to bančne in finančne storitve, svetovalne storitve (vključno z revizorskimi storitvami), zavarovanja in upravljanje tveganj, pravno in aktuarsko svetovanje, upravljanje sredstev in posredovanje finančnih produktov, storitve kadrovanja, tehnologija z dobavitelji baz podatkov in programi, poslovno izobraževanje in profesionalna združenja. Med pomembne ponudnike produktov lahko uvrstimo tudi državo kot zakonodajalca, posebej davčni sistem, mednarodne dogovore in vlogo paradržavnih organizacij.
Zabrisane meje med ponudniki produktov
Navadno je produkt vezan na institucijo, ki ga ponuja, vendar pa je v zadnjem času v svetu med njima vse manj povezave. Meje med zavarovalnicami in bankami niso več jasne, produkti lizinga, faktoringa in banke se močno prepletajo. Celo plačilni promet kot včasih nesporni produkt bank vse pogosteje ponujajo tudi drugi. Tako na primer različne računalniške hiše, ki so do pred kratkim ponujale le podporo bančnemu plačilnemu prometu, zdaj same stopajo na trg.
Še vedno so najpomembnejši produkti bank posredovanje denarja in različne oblike zavarovanja posojilnih in tržnih (cenovnih) tveganj. Pri posojilnih tveganjih jim močno v zelje hodijo zavarovalnice, banke pa jim prek hčerinskih družb vračajo udarec pri naložbenem zavarovanju.
Pokrivajo predvsem domači trg
Ponudniki finančnih produktov se morajo zavedati, da so del infrastrukture (kot so to r vodovod, elektrika, kanalizacija, ceste) in da je njihova naloga podpirati produkcijo. Podjetja namreč niso več odvisna samo od domačih bank, kot je to veljalo pred leti.
Težava slovenskih ponudnikov finančnih produktov je v velikosti trga in podjetij. Imamo samo nekaj podjetij, ki sodijo med velika, nikakor pa jih ne moremo primerjati z velikimi multinacionalkami. Tako ponudniki finančnih produktov kot večina naših podjetij zadovoljujejo le potrebe slovenskega trga in posamezne niše zunaj Slovenije, vendar pa je na primer v jugovzhodni Evropi, kjer slovenska podjetja pogosto nastopajo, finančni sistem še nerazvit in omejevalen. Določeni produkti, ki so v Evropi že poznana praksa (na primer cash management), tu ne pridejo v poštev.
Pri plačilnih sistemih prehitevamo Evropo
Zaradi pomanjkanja domačega varčevanja se naše banke zadolžujejo v tujini in so pretežno distributerji za velike finančne sisteme. Vendar pa po cenovni učinkovitosti slovenske banke ne zaostajajo za evropskimi tekmicami, na področjih plačilnih sistemov pa smo v Sloveniji celo boljši. A partnerski odnos si podjetja in banke razlagajo zelo različno. Dokler ni težav, so partnerji, ko nastopijo težave, pa nasprotne stranke in vsaka skrbi za svoj dobiček.
Treba je povrniti zaupanje v slovenski finančni trg
Z rastjo našega gospodarstva, predvsem pa nekaterih podjetij, ki so že zdaj na meji kapitalske neustreznosti, bo moral slovenski finančni sektor razmišljati o bolj tveganih možnostih. Lastniki podjetij so v procesu lastninjenja porabili večino razpoložljivih sredstev, njihova posojilna sposobnost je na meji, alternative podjetjem, kot so izdaje novih delnic, obveznic, različnih oblik podrejenega dolga, pa so izzivi finančnega sistema. V Sloveniji je veliko denarja, le naložbeniki so bili izigrani. Zato je treba vrniti zaupanje v naš finančni trg, kar pa bo težko.
Podjetja bodo morala, če bodo hotela zmanjšati potrebne lastne vire za opravljanje dejavnosti, narediti mnogo več na področju obvladovanja obratnega kapitala in se izpostaviti tveganju podizvajanja (outsourcinga). Več bo lizinga, faktoringa, podizvajalcev in tudi stresa pri prehodih iz optimiziranja procesov v optimiziranje denarja, vezanega v tem procesu. Banke pa se morajo naučiti, kaj je namen uporabe produktov, ki jih ponujajo. Ni jim namreč vedno jasno, čemu služi posojilo ali derivativ.
|
Raziskava: Finančnik mora obvladovati finančna tveganja
|
Vir: Finance
