Podjetje ima lahko delnice v portfelju iz dveh razlogov - kot strateško naložbo ali za namen trgovanja. Če z delnicami ne bi trgovali, ampak bi bile strateška naložba ali predmet varovanja pred spremembo vrednosti, bi bila davčna osnova drugačna, kot če z njimi trgujemo.
Zaradi spreminjanja cen delnic jih je treba prevrednotovati na tako imenovano pošteno vrednost (tržno vrednost). Prevrednotenje delnic kot strateških naložb se pripozna v kapitalu, in sicer dokler jih ne prodamo.
Ko pa delnice varujemo pred spremembo poštene vrednosti, se v poslovnem izidu hkrati pripozna prevrednotenje varovane postavke in instrumeta za varovanje. Nastaneta prevrednotovalna popravka (tečajni razliki), ki se pobotata, in davčna osnova je na ravni dogovorjene ob sklenitvi posla.
Dogodki na finančnem trgu po koncu poslovnega leta (če je to enako koledarskemu letu) so vplivali na znižanje cen delnic v primerjavi z njihovo ceno na dan bilance stanja (to je 31. december 2007), zato občutno vplivajo na pošteno prikazovanje uspeha podjetja.
Kot to zahteva 70. člen ZGD, so predmet dodatnih razkritij, ne vplivajo pa na davčno osnovo. Lahko pa zaprosimo Durs za znižanje akontacije davka od dohodka v tekočem letu, v našem primeru je to leto 2008.
Vrednostne papirje pripoznamo, prevrednotujemo in odpravimo pripoznavo v skladu z računovodskimi standardi.
Med Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) in mednarodnimi računovodskimi standardi (MRS) ni velikih razlik. SRS 3 - Finančne naložbe je prilagojen MRS 39 - Finančni instrumenti, s tem da se pri računovodenju varovalnih razmerij SRS sklicuje na določene člene iz MRS.
Ali vemo, zakaj smo delnice kupili?
Trgovanje z vrednostnimi papirji računovodimo v skladu s SRS 3 ali pa MRS 39. Namen priskrbe ali nastanka finančnega instrumenta in vrsta izpostavljenosti tveganju, ki ga varujemo (če je finančni instrument namenjen varovanju) določata vrednotenje finančnega instrumenta kot samostojnih instrumentov ali v okviru varovalnih razmerij.
Glede na namen priskrbe ali nastanka vrednostnega papirja ga kot finančno naložbo lahko razvrstimo v eno izmed naslednjih kategorij:
1. finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida,
2. finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo,
3. finančne naložbe v posojila ali
4. za prodajo razpoložljiva finančna sredstva.
Tokrat se bomo osredotočili na razliko med finančnimi sredstvi pod zaporedno številko 1 in 4. Ker delnice nikoli ne zapadejo, jih ne moremo uvrstiti v kategorijo finančnih naložb v posesti do zapadlosti.
Danih posojil in terjatev (pod zaporedno številko 3), ki niso predmet trgovanja, ravno tako ne prevrednotujemo na pošteno vrednost.
Delnice, s katerimi trgujemo
Te delnice so finančno sredstvo, izmerjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. To je finančno sredstvo, ki izpolnjuje kateregakoli od teh pogojev:
a) je uvrščeno kot v posesti za trgovanje; finančno sredstvo je v posesti za trgovanje, če je
- pridobljeno ali prevzeto predvsem za prodajo ali vnovičen nakup v kratkem obdobju ali pa
- del portfelja pripoznanih finančnih instrumentov, ki se obravnavajo skupaj in za katere obstajajo dokazi o nedavnem kratkoročnem prinašanju dobičkov;
b) je izpeljani instrument (razen izpeljani instrument, ki je predvideni in dejanski instrument za varovanje pred tveganjem);
c) je vsako finančno sredstvo, ki ga kot táko opredeli podjetje, če zanj obstaja delujoči trg ali če je njegovo vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.
Delnice, s katerimi ne trgujemo
So za prodajo razpoložljiva finančna sredstva in so tista neizpeljana finančna sredstva, ki so razvrščena kot razpoložljiva za prodajo ali ki niso razvrščena v 1., 2. ali 3. kategorijo.
Ker delnice nikoli ne zapadejo, jih ne moremo imeti do zapadlosti. Z delnicami v tej kategoriji ne smemo trgovati, če pa to naredimo z več kot nepomembnim delom portfelja, pomeni, da smo izjavili, da se ne strinjamo s svojim mnenjem (namenom) ob priskrbi teh delnic.
Kdaj dobiček in kdaj kapital?
Prevrednotovalni popravki delnic, s katerimi trgujemo, gredo v poslovni izid. Prevrednotenje delnic, namenjenih prodaji, pa bremeni posebni prevrednotovalni popravek kapitala.
Obe kategoriji delnic vrednotimo po pošteni vrednosti. Poštena vrednost je najustreznejša mera za vrednotenje finančnih instrumentov in edina ustrezna mera za izpeljane finančne instrumente.
Prepovedano je prenesti finančno sredstvo iz finančnih sredstev, izmerjenih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid v drugo kategorijo ali prenesti finančno sredstvo iz katere druge kategorije v času, ko ga podjetje poseduje.
Prestavimo davčno leto
Možnost imamo prilagoditi davčno leto sezonskemu vplivu naše dejavnosti. Če imamo določeno, da naše davčno leto končamo marca in če smo podjetje, ki trguje z delnicami, bomo letos plačali manj davka kot preostali "manj iznajdljivi".
To je (pol) resnica, ker se davčno leto določa za leta vnaprej, ko mi ne vemo, kaj bo s cenami delnic. Lahko pa nam enkrat uspe.
Sprenevedanje
Marsikomu bolj ustreza imeti delnice za prodajo in ne za trgovanje. Ali imamo urejeno dokumentacijo, iz katere dokazujemo namen ob priskrbi?
Primer sprenevedanja: sredstva damo v upravljanje borzni hiši. Mi z njimi ne trgujemo, torej imamo portfelj delnic namenjen prodaji. Vložili smo denar v portfelj, ki ga bomo prodali po nekaj letih.
"Pozabili" pa smo, da smo tretjega pooblastili, da trguje v našem imenu. Če pravilno razmišljamo, so to delnice namenjene trgovanju skozi poslovni izid.
Varovanje
Če lahko dokažemo, da imamo finančno naložbo kot instrument za varovanje denarnega toka pred spremembo (varovana postavka ni pripoznana), se prevrednotenje instrumenta za varovanje pripozna v kapitalu.
Trgovanje z delnicami je seveda namenjeno špekulativnim zaslužkom, o kakšnem varovanju razmišljajo le strahopetci, ki niso vizionarji oziroma nimajo špekulativne žilice.
Misel: Znanje omejuje kreativnost
Bistvo trgovanja je v tem, da ti večkrat uspe kot ne. Špekulanti se ne obremenjujejo s pravili, kaj šele z računovodskimi standardi in davki, to je naloga "operativcev". Namen priskrbe določi trgovec, računovodja ga le pripozna. Znanje omejuje kreativnost, je nekoč izjavil moj šef, ko smo mu očitali, da je zaposlil nestrokovno osebo.
Dr. Jožko Peterlin
