Če smo le malo iznajdljivi, lažje dosežemo načrtovani dobiček kot načrtovani denarni tok. Dobiček je lahko rezultat neizmerne kreativnosti računovodje, medtem ko je denarni tok odsev dejanskih prejemkov in izdatkov podjetja. Račun, namenjen kupcu, je odsev naše volje, kupčevo plačilo pa njegove.
Prihodki nastanejo v trenutku, ko kupcu izdamo račun za prodano blago ali opravljeno storitev ali obračun obresti. Dokončno in nesporno bo kupec priznal kakovost opravljene storitve ali prevzem blaga, ko bo račun plačal. Do plačila sicer imamo samo prihodke, ni pa rečeno, da bo sledil tudi prejemek. Od nastanka obveznosti do poravnave je lahko zelo "dolgčas" ali pa pestro pogajanje.
Odhodki so odsev opravljenih storitev, porabljenega materiala v prodanih proizvodih ali nabavne vrednosti prodanega blaga. Poleg odhodkov, ki jih moramo tudi dejansko poravnati, so tudi takšni, ki ne zahtevajo poravnave v denarju ali drugih oblikah po zakon o obligacijski razmerjih (ZOR). Amortizacija, razna razmejevanja in prevrednotovanja ne vplivajo vedno na denarni tok, pa še v celoti so odsev naše volje, kar pomeni, da so zelo prilagodljivi želenemu stanju.
Kje pa se skriva dobiček?
Dobiček je sestavni del kapitala kot bilančni dobiček do dokončne razporeditve, torej je med viri financiranja. Iz osnov bilanciranja je jasno, da morajo biti sredstva v bilanci enaka virom. Torej se dobiček skriva nekje med sredstvi podjetja. Najlepše, vendar le teoretično in hkrati nedonosno, je na računu podjetja, to je tudi edini oprijemljivi dobiček, s katerim lahko poravnavamo račune ali ga razdelimo med lastnike.
Lahko pa se dobiček skriva med terjatvami, zalogami, finančnimi naložbami in osnovnimi sredstvi, ampak le pod pogojem, da so ta sredstva vrednotena po pošteni vrednosti. Kaj pa, če imamo dvomljive terjatve, nekurantne zaloge in prevrednotena osnovna sredstva? V tem primeru moramo dobiček zmanjšati za vse te oslabitve, morda ga ne bo nič več ostalo ali pa bo izguba, to pa ni prijetna informacije v pomembnih življenjskih trenutkih uprave. Etično, profesionalno ali ciljno poročanje, je zdaj vprašanje. Računovodski standardi prenesejo veliko.
Denar na računu je razlika med prejemki in izdatki
Prejemek na račun je odsev plačila na naš račun ali prejema posojila. Izdatki pa izplačila za obveznosti do dobaviteljev ali za vračilo posojil. Samo z denarjem na računu lahko običajno poravnavamo svoje obveznosti, zato je smiselno načrtovati denarne tokove, načrtovanje dobička pa naj bo del davčne optimizacije podjetja oziroma namenjeno lastnikom, ki še vedno verjamejo v dobiček, ki bogati lastnikovo premoženje. Prihodek je dober, dobiček boljši, denar pa je car.
Prejemki in izdatki, ki niso prihodki ali odhodki
Prejemek na račun podjetja, ki je odsev prejetega posojila, je poslovnoizidno nevtralen posel, ravno tako vračilo posojila. Posledice zadolževanja vplivajo na poslovni izid, v obliki odhodkov ali prihodkov iz financiranja, zadolževanje samo pa ne. Ko banka ocenjuje našo vlogo za posojilo, je zavarovanje za posojilo zelo pomembno, še pomembnejši pa je denarni tok, ki ga bo ustvarila naložba, financirana s posojilom.
Priprava načrta denarnih tokov projekta skrajša pot do posojila in lahko prepreči zmotne simulacije bančnega uslužbenca. Če nam uspe strokovno predstaviti tudi obvladovanje finančnih tveganj, s katerimi bomo odpravili ali vsaj minimizirali dejavnike tveganja, ki lahko ogrozijo doseganje načrtovanega denarnega toka projekta, je posojilo zagotovljeno z ugodnejšo ceno vred.
Davke plačujemo po prihodkih, ne po prejemkih
Lahko se odločimo in delamo vtis povečevanja prodaje in morda tudi dobička. To še morda vžge pred volitvami ali pred obnovitvijo mandata, vedno pa pride čas, ko je treba terjatve in dobiček unovčiti. Poslovno načrtovanje mora biti realno, da bo finančni načrt uresničljiv. Obvladovanje obratnega kapitala in denarnih tokov nam zagotavljata plačilno sposobnost, kar je pogoj za donosno poslovanje. Za podjetje je škodljivo povečevanje davčne osnove, če iz prihodkov ne nastanejo denarni tokovi za poravnavo davkov.
Vir: Finance
