Obvladovanje finančnih tveganj je ena od ključnih nalog finančnika in po opravljenih raziskavah v svetu najpomembnejša. Spremenljivost deviznih tečajev, obrestnih mer, cen surovin in vrednostnic bolj vpliva na uspeh podjetja kot pa kakovost storitev ali izdelkov.
Redkokatero podjetje gre v stečaj zaradi slabe kakovosti storitve ali blaga; navadno jih prizadenejo razmere na finančnem trgu. Nemogoče je v ceno blaga ali storitve vključiti maržo, ki bi pokrila vsa tveganja.
Čeprav se zavedamo vpliva dejavnikov tveganja, večkrat zamižimo, če pa škoda nastane, se sklicujemo na višjo silo, krizo, vsekakor pa na objektivno dejstvo.
(Za)varovati dejavnike tveganja za vsako ceno?
Nikakor, bolje je delati enake napake kot konkurenca, ker potem to skupaj (vsak svoje napake) zaračunamo kupcu. Določeni trgi se tudi v maloprodaji prilagajajo globalnim tržnim razmeram, medtem ko v stabilnih tržnih razmerah trgovci raje zagotavljajo svojim kupcem stalne pogoje ob enaki kakovosti.
Podjetja, ki obvladujejo finančna tveganja, so konkurenčnejša samo na določenih trgih. Poznavanje navad tržnikov na določenem trgu je pomembno pri obvladovanju finančnih tveganj. Konkurenca je le še v uspešnem obvladovanju finančnih tveganj.
Uspešnost obvladovanja tveganj
Pravilno obvladovanje finančnih tveganj še ne pomeni, da bo tudi vpliv na dobiček ali davčno osnovo enako uspešen. Da bo uspešno ekonomsko varovanje hkrati tudi računovodsko uspešno, moramo imeti urejeno dokumentacijo, s katero moramo dokazati varovalno razmerje, ki je sestavljeno iz varovane postavke in instrumenta za varovanje.
Varovana postavka je lahko terjatev, obveznost do dobavitelja ali najeto posojilo. Instrument za varovanje je lahko plačana premija (opcija) ali nasprotna pozicija, ki je lahko izpeljan ali neizpeljan finančni instrument. Ko dogovorimo ali določimo varovalno razmerje, moramo podrobno določiti vse sestavine varovalnega razmerja.
Varovanje obstoječih terjatev pred spremembo deviznega tečaja je dokumentacijsko manj tvegano, saj varovana postavka obstaja, instrument za varovanje pa sklenemo glede na terjatev. Tečajne razlike pri terjatvi gredo v poslovni izid, ravno tako kot tečajne razlike pri instrumentu za varovanje. To so dejstva, pri katerih je težko goljufati.
Ko pa varujemo načrtovane posle, lahko ti sploh ne obstajajo, ker smo z določenimi instrumenti špekulirali, da pa ne bi plačevali davka na dobiček, smo jih vrednotili kot instrumente za varovanje. Ko s finančnimi instrumenti trgujemo, gredo dobički v davčno osnovo, ko pa jih sklepamo za varovanje načrtovanih poslov, se prevrednotovalni popravki (dobički) knjižijo v kapital, ta pa ni obdavčen.
DavkiVarovanje načrtovanih pozicij davčno najbolj tvegano
|
Vir: Finance