Marsikatero podjetje bi ohranilo dejavnost ali "nepoškodovana" sredstva, če bi dovolj zgodaj odšlo v stečaj.
Marsikatero podjetje bi ohranilo dejavnost ali "nepoškodovana" sredstva, če bi dovolj zgodaj odšlo v stečaj. Naloga stečajnika je ohraniti dejavnost, če so za to izpolnjeni pogoji. Dobro ime, ključni kadri, prazne trgovske police ali neizpolnjevanje pogodb ne čakajo. Trg deluje.
Zavlačevanje s stečajem še najbolj škoduje zdravemu delu podjetja oziroma odvisnim podjetjem, ki ga bremenijo težave obvladujočega podjetja. Podjetje, ki je na poti v stečaj ali je na pragu stečaja, se običajno rešuje s sredstvi likvidnih podjetij, poštena vrednost podjetja ali njegovih sredstev je v takem trenutku špekulativno nizka.
Hčerinske družbe postanejo predmet ekshibicionizma
Vodstvo podjetja v finančni stiski običajno nima dovolj možnosti, da bi izbiralo med ekonomsko upravičenimi potezami in nujnimi v tem trenutku, še posebej, če imamo opravka z ljudmi, ki so se izučili ali priučili za nekaj, kar z gospodarstvom nima nobene povezave. Položaj se običajno rešuje na meji ali že prek dovoljenega samo s ciljem preživetja. Vplivi podjetja v stiski na hčerinska podjetja so velikokrat neposlovni in v nasprotju z dovoljenim. Zaposlene v hčerinskih ali drugače odvisnih družbah silijo v nečedne odločitve oziroma izpeljavo odločitev nepooblaščenih, pooblaščeni pa v strahu za "kruh" in trenutni madež v karieri raje upoštevajo navodila. Vodstveni kader se običajno hitro menjava. Hčerinske družbe so prve žrtve bolne matere. Z zgodnjim stečajem lahko preprečimo jemanje zdravih organov za smrtno bolne starše.
Da bi podjetje v finančni stiski rešilo sebe, lahko odplačno prenaša določena sredstva na hčerinska podjetja. Ali je "prodaja" opravljena po pošteni vrednosti? Običajno ne. Hčerinska podjetja problematičnih lastnikov imajo ponavadi precej poslovno nepotrebnih sredstev, ki so parkirana za boljše čase ali pa že kar za v smetnjak. Taka podjetja so prezadolžena glede na dejavnost in stanje pred krizo matere. Hčerinska podjetja izgubljajo pogajalski položaj na trgu, ključne kadre in pot nazaj je daljša in zelo draga.
Naloga stečajnika
Stečajni upravitelj ima za nalogo narediti otvoritveno bilanco, iz katere je nesporno znano, kaj so upniki prijavili v stečajno maso. Kdor pravočasno ne prijavi terjatev, se lahko obriše pod nosom. Sporni dogovori bodo le stežka prišli na mizo, če pa ne bodo, je z njimi konec. Če pa poslovanje nadaljuje druga uprava - to so samo ljudje, zavezani k skrbni poslovni presoji - je ta vedno subjektivna. Vodenje računovodstva se preklopi na SRS 37 - računovodske rešitve v podjetjih v stečaju ali likvidaciji. Le v tem primeru bo nesporno znano, koliko in komu podjetje v krizi dolguje. Pravila stečajnega upravitelja so predpisana. Naredi se otvoritvena bilanca, ki je dokončna. Ustavi se agonija in nadaljnje uničevanje kapitala.
Za možne kupce podjetja ali odvisnih družb je nakup od stečajnega upravitelja bolj varen, zato bodo ob skrbni presoji sredstva podjetja prodana bolje, dokler so delujoča.
Stečajnikom podobne aktivnosti
Če se le zaposli drugo poslovodstvo, je dobro izbirati med neodvisnimi strokovnjaki, odvisni od plače ne morejo biti neodvisni. Upniki ne bodo nikoli imeli enovitega pogleda na proces sanacije, ker je vsak od njih v drugačnem položaju in vsak je odgovoren zase. V določenih razmerah je težko najti primerne osebe za vodenje, ker se vsi zavedamo, da je življenje kratko, in kdor je pameten, ima očitno dovolj manj problematičnega dela. Je pa res, da trije pametni težko popravijo, kar neizmerno kreativen, bolno ambiciozen poslovodja ustvari, še posebej, če je bila podpora okolja predolga.
Logika stečaja je omogočiti nadaljevanje zdravih jeder. Podjetja v skupini, ki so še kapitalsko ustrezna in plačilno sposobna, lahko nemoteno poslujejo in rastejo v drugi skupini ali v lasti sposobnejših. Če pa je zdrav organ v bolnem telesu, ne bo dolgo živel. Dejavnost ali zdravi del podjetja ima, izločen iz skupine, boljšo boniteto in je tržno več vreden. Vodenje podjetja v finančni stiski zahteva krizno vodenje, krizni menedžerji pa morajo znati dovolj zgodaj odrezati poškodovano tkivo. Če čakajo predolgo in dovolijo neskrbno poslovanje, je seveda prepozno, zato so slovenski stečajniki običajno pogrebniki, ali kot sami pravijo "mi samo končamo delo, ki so ga drugi zagnali".
Odškodninska odgovornostLastniki niso poslovodje Glede odškodninske odgovornosti zaradi vpliva tretjih oseb, kar lastniki so, 264. člen ZGD pravi: »Oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev, mora družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo. Četrta točka 263. člena pa pravi, da »Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati.« Lastniki podjetij se morajo zavedati, da niso poslovodje. Če pa sprejemajo odločitve v imenu poslovodje, kršijo zakon in za to prevzemajo odgovornost, še posebej, če je bila storjena škoda, kot je kupovanje poslovno nepotrebnih sredstev, česar poslovodja ne more upravičiti kot ekonomsko upravičeno. So pa tudi poslovodje, ki na svojo roko zlorabljajo podjetje in za svojo varnost poskrbijo za soglasje nadzornikov, ki pa so ponekod (politično nastavljeni) ekonomski analfabeti. »Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje,« izhaja iz 3. točke 263. člena ZGD. |
Vir: Finance