Grožnje načrtovanemu denarnemu toku

Običajno načrtujemo denarni tok na podlagi načrtovane prodaje in s tem povezane nabave in drugih stroškov, ki se ob prodaji preoblikujejo v odhodke. Ob prodaji nastajajo terjatve, pri nabavi blaga in storitev pa obveznosti do dobaviteljev. Ko blago prodamo, nastopijo terjatve do kupcev in prihodki.

 

jozkoPeterlin2

Foto: Barbara Reya

Jožko Peterlin,Smartfin: "Če se obresti zvišajo, je naš kapital načeloma vreden manj, ker je donos iz dejavnosti z višjo ceno denarja razvrednoten."

Do tu še ni nobenega denarja, davek pa je že treba plačati na osnovi tako ustvarjenih prihodkov in obračunanih ali nastalih odhodkov. Tako načrtovanje denarnih tokov je, kot bi z letala s kamni ciljal predmete na zemlji.

"Veliko stvari vpliva na zadetek, čeprav cilj vidimo, pa še nobenih vidnih ovir ni med nami in ciljem," pravi Jožko Peterlin iz podjetja Smartfin, ki nas v nadaljevanju opozarja na nevarnosti, zaradi katerih ne dosežemo načrtovanega denarnega toka.

Zakaj načrtovani denarni tok odstopa od načrtovanega?

Ko (če) bodo terjatve unovčene (če ne s kompenzacijo), priteče denar na račun in lahko poravnamo obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih in države. Pri teh običajnih kupoprodajnih odnosih smo izpostavljeni transakcijskemu tveganju, kar pomeni, da tvegamo, da ob poravnavi obveznosti ali terjatev ne bo toliko denarja, kot smo pričakovali.

Manj pa ga je in bo zagotovo zaradi časovne vrednosti denarja, manj ga je lahko zaradi spremembe deviznega tečaja, ker je kupec plačal neposredno našemu dobavitelju, ker je kupec plačilno nesposoben in še marsikaj.

Ta ista tveganja pa vplivajo tudi na prevrednotovalno izpostavljenost tveganjem, saj moramo vse nastale posle, ki še niso bili poravnani do konca poslovnega leta, prevrednotiti v skladu z računovodskimi standardi. Tako imamo tečajne razlike, popravke vrednosti, zaradi plačilno nesposobnih kupcev ali odpisov zalog in drugih odpisov, zaradi napačnih (tveganjem neprilagojenih) odločitev v preteklosti.

Lahko pa imamo tudi pozitivne vpliva ne dobiček, kot so ugodne spremembe deviznih tečajev, popravki vrednosti zaradi "čaranja" bilanc, dejanska ali navidezna prodaja v bilanci podcenjenega premoženja. Določene spremembe nastanejo zaradi tržnih razmer, druge pa zaradi posega človeka, ki želi pokazati lepšo podobo od dejanske.

Načrtovani denarni tok odstopa od prej načrtovanega zaradi napačnega načrtovanja, uresničitev dejavnikov tveganja in pa posega človeka, ki hoče odpraviti posledice napačnih odločitev ali sprejema nenačrtovane odločitve.

Razlika med računovodskim uspehom in denarnim tokom je lahko diametralno nasprotna. Kakšne so razlike med računovodstvom in financami?

V bilanci imamo lahko terjatev do kupca v višini 100 enot in hkrati obveznost do dobavitelja v višini 100 enot. To se pobota in gremo dalje. Da, ampak samo računovodsko, v življenju pa ne gre tako. Terjatev, ki zapade oktobra, se ne more pobotati z obveznostjo, ki zapade marca.

Ko pozovemo kupca, naj plača malo prej, saj je 100 vedno 100, se z nami ne strinja in pričakuje popust za predčasno plačilo. Če pa povemo dobavitelju, da bo malo počakal, da nam najprej kupec plača, bomo prejeli obračun obresti. Sto v 100 se izide samo računovodsko, finančno le redko.

Kupec plača po asignaciji ali cesiji našemu dobavitelju, s tem je računovodsko in davčno poravnal obveznosti do nas, samo denarja nismo videli. Uresničili smo načrtovani prihodek, ampak ne denarnega toka. Tako imamo dobiček, na katerega plačamo davek, denarja pa ni, niti za dobavitelja, kaj šele za davke. Taka sredstva so nelikvidna.

Plačevanje dobaviteljem in unovčevanje terjatev je samo en del denarnih tokov, ti so običajno povezani s poslovnim izidom. Posojilo je poslovnoizidno nevtralna kategorija, je pa lahko veliko denarja. Naložbe in prodaje premoženja v obdobju lahko ne vplivajo na poslovni zid, je pa veliko denarnih tokov izza tega.

Slabost bilanc je v tem, da so postavke v bilanci razvrščene po namenu, ne po likvidnosti. Tisti, ki se ukvarjajo s terjatvami, vozijo avto tako, da gledajo v vzvratno ogledalo. Ukvarjajte se s kupci, oni razpolagajo z denarjem, ne vaši saldakonti kupcev.

Ali z obvladovanjem tveganj lahko vplivamo na denarni tok, dobiček, kapital?

Z obvladovanjem dejavnikov tveganja te odstranimo ali minimiziramo njihov vpliv na uspeh podjetja. Z obvladovanjem deviznih tečajev preprečimo nenačrtovano okrepitev obveznosti in oslabitev terjatev, kar pomeni, da imamo prejemke (iz preoblikovanja terjatev v denar) in izdatke na načrtovani ravni, le tako lahko zagotavljamo poravnavanje načrtovanih obveznosti.

Z obvladovanjem obrestnih mer zagotavljamo načrtovano ceno posojil in kapitala hkrati, saj so obresti izhodišče zahtevane stopnje donosa za lastnike in naložbe. Višina obresti določa tudi neto sedanjo vrednost neto premoženja.

 

Posojilo v švicarskih frankih

Kako lahko predvidimo, da se bo poceni zadolževanje podražilo?

Poceni zadolževanje je lahko zelo drago, nekajkrat dražje, kot se je zdelo ob podpisu posojilne pogodbe. Zaradi nižje obrestne mere na švicarske franke se marsikdo odloči za posojilo v tej valuti.
 
Pri obrestni meri zagotovo privarčujemo najmanj odstotno točko, kar je v primerjavi z obrestmi na evre lahko tudi do 40 odstotkov ceneje. Naši prejemki so v evrih, poravnavanje obveznosti iz posojila in plačilo obresti pa v švicarskih frankih.
 
Ne vemo, kaj zagotovo bo, vemo pa, kakšna so pravila stroke. Vzemimo primer: avgusta 2008 je bila obrestna mera na švicarski frank za 1,5 odstotne točke nižja od obrestne mere na evro, ali drugače - tretjino nižja kot na evro. Dne 1. avgusta 2008 je bil devizni tečaj 1,632, ob koncu leta 2008 1,485 in danes okoli 1,513.
 
Avgusta smo se poceni zadolžili v švicarskih frankih in za tisoč frankov dobili 613 evrov, ob koncu leta 2008 smo bili dolžni 673 evrov, danes pa smo dolžni 661 evrov. V slabega pol leta smo z obrestmi zaslužili 1,5 odstotka, pri deviznem tečaju pa izgubili skoraj 10 odstotkov. Kdo je zmagal in kdo izgubil?

Vir: Finance