Komentirati poslovanje družbe le prek računovodskih izkazov je lahko običajno opravilo za tiste nadzornike ali ocenjevalce, ki niso nikoli zares vodili podjetja in so jim še računovodski izkazi preveč znanstveni.
Nadzorniki potrjujejo usmeritve družbe, strateške načrte in običajno tudi letni poslovni načrt, ki običajno vključuje tudi načrtovane računovodske izkaze.
Analiza računovodskih izkazov mora vsebovati predvsem komentarje odstopanja od letnega poslovnega načrta, če ta pomeni "pogodbo" med lastniki in upravo.
Ker pa računovodski izkazi ne vsebujejo vsega potrebnega za poslovno odločanje in nadzorovanje, poslovodno računovodstvo dopolnjuje informacije iz finančnega računovodstva, ki je namenjeno večinoma zunanjim uporabnikom računovodskih informacij in je pripravljeno v skladu z računovodskimi standardi.
|
Če je denar gorivo podjetja, potem morate poznati porabo vašega »vozila« in slog »šoferjeve« vožnje. Kdo vozi vaš avto in koliko ta vožnja stane? |
Pravila računovodenja ne veljajo za vse uporabnike enako, hkrati pa so lahko daleč od dejanskega finančnega položaja družbe. Načeloma bi morali računovodski izkazi odsevati čim bolj pošteno vrednost sredstev, dolgov, prihodkov in odhodkov in s tem kapitala družbe. Ker ni tako niti v teoriji, moramo za potrebe odločanja in nadzora te (dez)informacije dopolniti.
Brez znanih finančnih omejitev ne moreš načrtovati
Nadzorniki morajo znati presoditi, ali so v podjetju vsaj finančne možnosti, glede na zastavljene cilje, če že ne poznajo ljudi (kdo pa jih?), ki podjetje vodijo. Predstavnikom lastnika kapitala mora biti jasno, kako bo uresničevanje poslovnega načrta vplivalo na kapitalsko ustreznost (KU) družbe. KU je težava lastnikov, ne poslovodstva; to samo napove potrebo po dodatnem kapitalu, kajti dovolj kapitala pomeni manj stresnih trenutkov med poslovodenjem.
Poslovni vzvod
Poslovni vzvod je odnos med stalnimi in spremenljivimi stroški in nam pove, kako bo nihanje obsega poslovanja vplivalo na plačilno sposobnost in donosnost družbe. V analizi občutljivosti poslovnega načrta, glede na poznane dejavnike tveganja, med katerimi je tudi obseg poslovanja, moramo vedeti, koliko fiksnih stroškov si lahko privošči podjetje. Za opravljanje dejavnosti moramo imeti določena sredstva v posesti, ampak mi Slovenci ne bi bili mi, če ne bi zaradi ležernosti imeli sredstva raje v lastni. V čem je razlika? V vrsti stroška.
Finančni vzvod
|
Finančni vzvod je orodje zniževanja povprečne ponderirane cene virov financiranja ob teoretični predpostavki, da so viri neomejeno dostopni (ta teorija nas je pripeljala v krizo). Dolgovi so res cenejši od kapitala, ampak samo do praga kapitalske neustreznosti oziroma posojilne nesposobnosti. |
 |
Prezadolžene družbe sploh ne sprašujejo več za ceno dolga, vesele so, da si ga lahko privoščijo in da imajo vsaj malo svobode odločanja. Kapitalsko neustreznih podjetij ne vodi poslovodstvo, še manj lastniki, ampak dobavitelji in posojilodajalci.
Kaj pomeni bilanciranje?
Vsaka poslovna odločitev ima finančne posledice, večina pa vpliva tudi na dobiček. Vsaka uresničitev načrtovane dejavnosti bo izboljšala ali poslabšala KU družbe. KU in učinkovitost financiranja sta glavna kazalca možnosti za razvoj. Da so sredstva v bilanci enaka virom financiranja, je posledica računovodjevega bilanciranja. KU je odvisen od obsega in vrste poslov in tveganj, ki jim je podjetje izpostavljeno pri uresničevanju poslovnega načrta.
Na uresničljivost načrtovanega obsega poslov vplivajo finančni pogoji kupoprodajnih odnosov, spoštovanje teh dogovorov in posojilna sposobnost. Povečevanje obsega poslovanja pomeni povečanje sredstev in s tem dolgov. Do kod?
Bilanciranje v poslovodenju in nadzoru poslovodenja pomeni načrtovati in znati nadzorovati finančne (ne računovodske) posledice uresničevanja poslovnega načrta. Revizorji dajo običajno mnenje k računovodskemu bilanciranju, trg pa k poslovodnemu bilanciranju.
Standardizirati kazalnike uspeha
Glede na pomen dejavnikov finančnega uspeha moramo najprej določiti kazalnike varnosti in učinkovitosti. Ko to obvladamo, določimo kazalnike likvidnosti in za tem plačilne sposobnosti, temu sledi profil tveganja in na koncu kazalniki donosnosti. Donos na kapital je odvisen od prodajne marže, učinkovitosti in kapitalske ustreznosti (model DuPont).
Vsi kazalniki niso primerni za vse družbe. Prilagoditi jih moramo strateškim usmeritvam podjetja in profilu tveganja. Kako določamo primerne kazalnike uspeha in nadzora v družbi, se bomo podrobno pogovorili na delavnici. Kako analizirati bilance in določiti potencial podjetj.
Vir: Finance
