Da opravljamo dejavnost, potrebujemo opremo, pa naj bo ta v lasti ali samo v posesti. Od tega je lahko odvisno, ali imamo stroške za vedno ali samo do odpoklica. Predpostavko, da bo dobro, boljše in da bo hkrati še trajalo, si lahko privoščijo le redki.
Poslovni vzvod je odnos med fiksnimi (stalnimi) in spremenljivimi stroški podjetja, ki precej pripomore k preživetju podjetja, ko se obseg poslovanja spreminja. Fiksni ali stalni stroški nastajajo ne glede na obseg poslovanja in so navadno rezultat minulih poslovnih odločitev.
Mednje sodijo zaposleni, amortizacija in vsi drugi stroški lastništva. Zato je pri poslovnem odločanju, še posebej pri dolgoročnem, pomembno vprašanje, ali si stroške lahko privoščimo dolgoročno.
Če nimamo dolgoročno zagotovljenega določenega obsega poslovanja, potem se tudi dolgoročno ne moremo vezati na določene stroške. Da opravljamo dejavnost, potrebujemo opremo. Ali naj bo ta v lasti ali samo v posesti? Od tega je lahko odvisno, ali imamo stroške za vedno ali samo do odpoklica.
Višina spremenljivih stroškov pa je odvisna od obsega poslovanja. Če se nam zaradi upada povpraševanja prihodki zmanjšajo, bodo temu primerno manjši tudi odhodki (stroški). Spremenljivi ali delno spremenljivi so stroški materiala, storitev, lahko tudi dela, najemnin, torej tisti, ki jih ni ali so nižji, ko prodajamo manj oziroma delamo manj. Spremenljivi stroški so na enoto blaga ali storitve enaki in se z obsegom poslovanja občutno ne zvišujejo ali znižujejo.
Prag pokritja
Skupni stroški so sestavljeni iz stalnih in spremenljivih stroškov. Prihodke pa ustvarjamo na trgu po tržnih cenah, po cenah, ki so jih kupci pripravljeni plačati. Dobro je, da so stroški nižji od prodajne cene produkta, ki jo lahko dosežemo. Prag pokritja je tista točka oziroma obseg poslovanja, kjer se skupni stroški izenačijo s prihodki, kar pomeni, da delamo brez dobička. Prag pokritja ali ekonomija obsega je pomembno orodje cenovne politike, saj postavi drugo "plat medalje" tržni ali možni prodajni ceni. Pove nam, katere so najnižje cene, ki jih lahko postavljamo, glede na načrtovano prodajo, da ne bomo prodajali z izgubo.
Prodaja raste
Ko povečujemo prodajo, nam stalni stroški na enoto blaga ali storitve upadajo, medtem ko naj bi bili spremenljivi stroški na enoto produkta enaki. Zato si lahko s povečevanjem prodaje, do polne zasedenosti zmogljivosti, privoščimo zniževanje prodajne cene, pa bomo kljub temu donosni. Paziti pa moramo na potrebne naložbe, ki so pričakovane v času debelih krav. Predpostavko, da bo dobro, boljše in da bo še trajalo hkrati, si lahko privoščijo le redki.
Naložba je nepovratni ventil. S povečevanjem zmogljivosti zvišujemo stalne stroške, če pa teh, za vedno kupljenih, zmogljivosti tudi ne prodamo, nam ne bo šlo tako dobro, kot nam je šlo pred naložbo.
Prodaja upada
Ko pa se obseg poslovanja zmanjšuje in tako prodajamo manj, so stalni stroški na prodano enoto blaga ali storitve višji in zvišujemo skupne stroške produkta. Prodaja ne gre, pa še dražje naj bi prodajali zato.
Nihanje prodajnih in nabavnih cen moramo obvladovati ali drugače rečeno "bilancirati". Idealno je, da vsako spremenljivost na nabavni strani prenesemo v prodajne cene. Za nabavo se odločimo mi, za našo prodajo pa se morajo odločiti kupci, torej ni od nas odvisno, ali bomo prodali. Odločimo pa se, ali bomo kupili.
Oportunitetni stroški
Oportunitetni stroški so merilo, s katerim primerjamo odločitev, ki smo jo sprejeli. Vsaka odločitev je opustitev nečesa drugega, kar bi lahko bilo ugodnejše, ali pa je ta odločitev primerljiva z drugo sorodno odločitvijo, za katero imamo podobno merilo. Katerokoli odločitev sprejmemo, smo hkrati drugo možnost zavrnili. Za primer vzemimo naložbo v opremo ali v trg. Vsaka naložba ima pričakovan donos, hkrati pa tudi svojo ceno ali stroške.
Donos naj ne bi bil pod ceno vira. Prodajna cena naj ne bi bila pod nabavno ceno. Posojila, s katerimi financiramo poslovanje, imajo svoja tržna pravila. Blago, ki ga prodajamo, pa svoja. Kako naj to uskladimo?
Ko cena denarja (posojil) zraste, zrastejo upravičene zahteve lastnikov, saj je njihov oportunitetni strošek oziroma zaslužek večji. Podjetje ima višje stroške, hkrati pa naj bi bilo še bolj donosno. Ali se to sploh da? Da, ampak ni lahko.
Primerjava z drugimi
Stroški konkurence
Primerjave sestave stroškov s konkurenco so najbolj pomembne, zato ker na istem trgu blago ali storitve prodajamo po ceni, ki naj bi vsaj pokrila stroške. V krajšem obdobju si lahko privoščimo nižje prodajne cene, če smo stroškovno prilagodljivi na upad prodaje.
Vir: Finance
