Od leta 2013 bodo morale banke postopoma povečevati delež kapitala v finančni sestavi. Ta delež se lahko poveča tudi z zmanjšanjem naložb med sredstvi banke.
Najprej bodo na vrsti manj donosne in tvegane naložbe, ampak take banka težko unovči, če je že "not padla". Banke in podjetja bodo pri vprašanju povečevanja kapitala bank "sodelovali". V to sodelovanje bodo podjetja bolj prisiljena, zato se kaže še posebej pripraviti.
Še bolj kot do zdaj bo treba živeti od lastnega denarnega toka.
Kaj lahko pričakujemo od bank?
Najmanj, kar lahko pričakujemo, bodo višje cene (marže) in manj posojil. Ker bodo še nekaj časa veljali hibridni finančni instrumenti (podrejeni dolg), ki so kvazikapital, bo ta spremenjeni odnos postopoma začel veljati. Nekoliko se bodo (zaradi Basla III) spremenili tržni deleži, saj bo sistemsko pomembna banka morala imeti še malo več kapitala kot druge manj pomembne, zato lahko pričakujemo, da bo pomembna banka tudi dražja in zato manj konkurenčna med rezidenti in malimi družbami, ki jih brez težav pokrivajo manjše banke.
Prepričanje bank, da se ljudje prej ločimo od zakonskega partnerja kot od banke (kar je resnica), bo padlo v vodo. Banke se bodo bojevale za dobre komitente, ampak taki niso v večini. Bančne storitve potrebujemovsi, tudi tisti, ki s poslovanjem z banko poslabšujejo njeno kapitalsko ustreznost.
Kaj pa s tekočimi posli z banko?
Načeloma sklenjeni dogovori veljajo do zapadlosti in ob predpostavki, da komitent banke redno poravnava svoje obveznosti do banke. Pozor, za banke pooportunitetno ravnanje ni tuje. Imejmo v mislih, da so možni aneksi za nazaj, če bomo hoteli sklepati kakšne nove dogovore. To je seveda poslovno nekorektno, je pa poslovna praksa to pokazala kot običajno. Banke bodo zmanjševale obseg danih posojil tam, kjer je to najhitreje mogoče.
Kaj naj naredijo podjetja?
Po posojilo samo, če ga bom gotovo vrnil. Gotovost pa pomeni, da obvladujemo denarne tokove prek obratnega kapitala, naložb in dejavnikov tveganj, ki nam dodatno otežujejo denarne tokove iz naložb in posla. Predvsem se bomo morali začeti vesti bolj ekonomsko upravičeno, kar pa še ne pomeni, da si ekonomsko upravičeno naložbo lahko finančno privoščimo. Načrtovani poslovni izid ni enak načrtovanemu denarnemu toku. Pri načrtovanju poslovnega izida smo omejeni s posojilno sposobnostjo, kar pomeni, da poslovni načrt vedno potrebuje soglasje posojilodajalca.
Finančno načrtujmo bolj resno
Ko govorimo o finančnem načrtovanju, to ne pomeni poslovnega načrta ali načrta prihodkov in odhodkov. V finančnem načrtu so prejemki in izdatki, ki pa ne izhajajo samo iz opravljanja osnovne dejavnosti podjetja. Prejemki niso vedno prihodki in izdatki niso vedno odhodki, velja tudi nasprotno. Načrtovati moramo plačilno sposobnost, ki je izraz kapitalske ustreznosti v izhodišču ter uresničevanja tekočih poslov in naložb.
S posojili in depoziti uravnavamo neskladnost prejemkov in izdatkov iz dejavnosti. Neskladnost je lahko načrtovana in v dogovarjanju z banko navadno neproblematična. Izredni dogodki pa so ponavadi izraz neobvladovanja posla oziroma nestrokovnega finančnega načrta. Finančni načrt je odsev poslovnega načrta in izredni dogodki se navadno zgodijo v odnosu s kupci in dobavitelji, kar pa ni v pristojnosti finančnika, postane pa njegova težava.
Projekt ima finančne posledice
Naložb se lotimo samo, če vemo, kdo in kdaj bo poplačal posojila, ki bodo nastala z naložbo. Vodja projekta naj bo tudi malo finančnik. Rok in vrednost navadno prekoračita meje, finančne posledice pa so lahko usodne.
Vir: Finance
