Včasih si mislimo, bomo že kako. Dogovorimo se za kratkoročni kredit, čeprav bo naložba začela nositi denar šele čez nekaj let. Spustimo ceno, samo da dobimo posel in ima podjetje promet. Vendar nobeno podjetje ne gre v stečaj, ker bi imelo izgubo.
 |
Dr. Jožko Peterlin, Foto: ZDRAVKO PRIMOŽIČ/FPA |
V stečaj gre, ker ne more poravnavati svojih obveznosti. Zato moramo najprej poskrbeti, da imamo na računu dovolj denarja, opozarja finančnik dr. Jožko Peterlin, ki bo 2. decembra v Portorožu vodilPraktično delavnico poslovnih financ.
Kdaj nam na finančnem področju najpogosteje spodrsne?
“Ko že vnaprej vemo, kaj hočemo, in potem iščemo poti, kako bi upravičili naložbo. Tako ne gre. Najprej moramo pogledati, če se naložba finančno izide. Če si jo torej sploh lahko privoščimo.”
Če pa rinemo z glavo skozi zid ...
“Potem finance v podjetju vodi ego. Ta ne upošteva dejavnikov tveganja. Noče razmišljati o tem, da se lahko spremenijo devizni tečaji in da obrestne mere čez leto dni ne bodo enake, kot so danes. Kriza se je začela prav zaradi tega. Ko so bile obrestne mere pred leti na zgodovinskem dnu, so ljudje na veliko investirali ob predpostavki, da bo večno tako. To je skregano z zdravo pametjo, in finančnikova naloga je, da v podjetju na to opozori.”
Je slabo, če vzamemo kredit?
“Sploh ne. Samo vzeti moramo pameten kredit. Za pameten namen. V vsakem primeru mora naložba prinesti več, kot stane kredit. Če greš v naložbo, ki se amortizira deset let, in vzameš kredit na tri leta, se bo zagotovo zalomilo. Ali pa greš v naložbo v evrih in vzameš kredit v švicarskih frankih. Ker je poceni. Zakaj niso jemali kreditov v japonskih jenih? Bi bilo še ceneje!”
“Če si malo dolžan, si dolžnik, če si dolžan dosti, si partner ...”
Ali z jeni ne bi imeli takih težav kot s švicarskimi franki?
“Še večje! Razlika v obrestni meri napoveduje razliko v deviznem tečaju. In ravno pri deviznem tečaju so izgubili. Eni produkti so od drugih na trgu cenejši z razlogom.”
Kdaj v podjetju začne utripati rdeča luč?
“Ko ne moremo več redno poravnavati svojih obveznosti. Namesto s kupci se začnemo ukvarjati s terjatvami.”
Kako to mislite?
“Običajno se ukvarjamo s problemi, mar ne? Ko nam kupci ne plačujejo, se torej ukvarjamo z njimi. Tiste, ki so plačilno sposobni, pa zanemarjamo in nam jih prevzame konkurenca. Ko se začnemo ukvarjati s preteklostjo, je to začetek konca. Ali pa, ko nas terjajo dobavitelji in se začnemo izgovarjati, da bomo plačali, ko bodo drugi plačali nam. Tako ne gre.”
Mar ni to pri nas običajna praksa? Plačilna nedisciplina je velik problem ...
“Stanje je slabo, ker banke tega ne morejo več financirati. Ko so bile obrestne mere rekordno nizke, so vsi na veliko investirali. Potem pa je nastopila kriza. Prej so se banke v tujini poceni zadolževale in poceni posojale denar. Zdaj pa ne morejo več dobiti poceni denarja, imajo pa fiksne obveznosti. Pa še veliko slabih naložb, ki jih bodo odpisovale še vsaj prihodnjih deset let. Vse to bomo morali plačati.”
Kaj lahko storimo, ko v podjetju začne škripati?
“Dve možnosti sta. Dobaviteljem lahko rečemo, žal se ni izšlo, gremo v prisilno poravnavo. Morda vam bom v desetih letih poplačal trideset odstotkov dolga. Ostalo pa je bila šola, iz katere smo se, upam, vsi kaj naučili. Šolnina je bila draga, in ker nismo imeli denarja zanjo, jo sponzorirajo upniki. Eni to vzamejo tako, na lahko, drugi pa si neuspeh bolj ženejo k srcu.”
Pa se sploh da kaj narediti?
“Morda, če smo sposobni na hitro analizirati stanje in oceniti, kaj si sploh še lahko privoščimo. Zaposlenim je treba jasno sporočiti omejitve. Biti moramo kot vojaški kirurg. Ta ne dela lepotnih operacij. Če hoče, da pacient preživi, mora odločno zarezati. Dobaviteljem, bankam in drugim moramo jasno povedati, kaj in kako. Samo tako bodo lahko verjeli v našo rešitev.”
“Dobaviteljem lahko rečemo, žal se ni izšlo, gremo v prisilno poravnavo. Šolnina je bila draga, in ker nismo imeli denarja zanjo, jo sponzorirajo upniki.”
Torej ne gre saditi rožic?
“Niti najmanj. Ko preteče nekaj časa, banke in dobavitelje spet obvestimo, kaj se dogaja. Nobena banka noče podjetja dati v stečaj, saj pri tem izgubita oba. Vendar je podjetje treba prestrukturirati in spremeniti odnos do posla.”
So se podjetniki pripravljeni izobraževati?
“Da, ampak večinoma takrat, ko je že prepozno. Takrat je šola tudi zelo draga. Včasih mislijo, da so naredili posel, ko so dobro opravili svoje delo in izstavili račun. Posel je končan, ko je račun plačan.”
Ampak v podjetjih imajo strokovnjake, kateri jim vodijo finance ...
“Razpišejo delovno mesto finančnika, potem pa od človeka pričakujejo, da zgolj beleži dogodke in opravlja delo knjigovodje. Lastniki in direktorji preprosto ne vedo, kaj lahko od finančnika pričakujejo. NaPraktični delavnici poslovnih financ je eden od mojih ciljev, da lastnikom in direktorjem jasno povem, kaj od človeka, ki je v podjetju zadolžen za finance ali računovodstvo, lahko pričakujejo in kaj od njega morajo pričakovati oziroma zahtevati.”
Kdo je dober finančnik?
“Tisti, ki zna dovolj zgodaj in jasno povedati, kakšne bodo finančne posledice poslovnih odločitev. Tisti, ki dobro pozna lastnika in direktorja, njuno usmeritev in razmišljanje. Če finančnik vidi, da določene stvari niso dovolj dobro pretehtane, mora na to opozoriti. Tudi komercialistom in drugim mora jasno povedati, kaj si podjetje lahko privošči. Si lahko privošči kredit in dolge plačilne roke? Si lahko privošči kupovati poceni? Včasih si enostavno ne moremo privoščiti, da bi kupovali poceni.”
Zakaj?
“Ker je v določenih trenutkih plačilni rok pomembnejši od cene. Rok ti zagotavlja preživetje, cena pa dobiček, ki ni nič drugega kot delitvena bilanca z državo in odraz neizmerne kreativnosti računovodje. Pogosto so plačilni roki pomembnejši od cene. Za preživetje ne potrebuješ dobička, moraš pa biti plačilno sposoben.”
“Včasih si enostavno ne moremo privoščiti, da bi kupovali poceni. V določenih trenutkih je plačilni rok pomembnejši od cene.”
Vseskozi poudarjate pomen kapitalske ustreznosti in načrtovanja denarnega toka. Bo kriza naredila red na tem področju?
“Zagotovo. Poudarek je na kapitalski ustreznosti, kar pomeni, da imaš pravo sestavo virov financiranja glede na sestavo premoženja in načrtovane posle. Če imaš dolgoročne naložbe, moraš imeti dolgoročne vire. Seveda pa nam mora biti jasno, da so posojila resnično dolgoročna samo, če dobro poslujemo in poravnavamo obveznosti. Pogodba o 15-letnem odplačevanju posojila lahko zapade v trenutku, če ne skrbim za svojo boniteto. V vsaki pogodbi piše, da v določenih razmerah posojilo zapade v plačilo takoj. Kar pomeni, da je absolutno dolgoročen samo osnovni kapital.”
So v podjetjih zdaj bolj pozorni na boninete svojih kupcev?
“Najprej morajo paziti na svojo. Boniteta ne pomeni le, da imamo stabilne in dolgoročne vire financiranja. Pomembno je tudi, kakšno strukturo kupcev imamo. Če nam en kupec ustvari več kot polovico prometa, potem je naša boniteta odvisna od njegove. Če imamo enega samega dobavitelja, propademo skupaj z njim. Ne moremo čez noč zamenjati strank.”
“Zadolževali se bomo teže, slabše in dražje. Banke bodo najprej odslovile komitente s slabo kapitalsko ustreznostjo.”
Ampak brez dobre bonitete bo odslej še teže priti do kredita ...
“Že danes nekateri, ki še pred dvema letoma s tem niso imeli težav, ne morejo več dobiti kredita. Jutri pa bo kreditov še manj. Zadolževali se bomo teže, slabše in dražje. Banke se bodo morale dokapitalizirati ali pa znižati naložbe, torej posojila gospodarstvu. Najprej bodo odslovile komitente s slabo kapitalsko ustreznostjo. Zanje bodo preprosto predragi.”
Kaj bi moral o financah vedeti vsak podjetnik?
“Ni treba, da je finančnik, a poznati mora pravila igre. Zadolževanje v švicarskih frankih je tipičen primer nespoštovanja pravil igre. Valuta, v kateri imam naložbo, mora biti tudi valuta, v kateri imam vir.”
In naprej?
“Nekateri rečejo, pa kaj, če imam pol leta blokiran račun. Potem pa se čudijo, ko jim na banki pokažejo vrata. Bognedaj, da imaš blokiran račun! To pomeni, da si plačilno nesposoben. To se enostavno ne sme zgoditi.”
Kaj še?
“Seveda je čisto v redu, če trošimo svoj denar. Vendar denar v podjetju ni naš. Tam ima vsak evro, vložen v katerokoli sredstvo, zahtevano stopnjo donosa. Nobena naložba ni namenjena potrošnji. Torej morajo zaloge, terjatve, nepremičnine in oprema prispevati k pozitivnemu denarnemu toku.”
“Nekateri rečejo, pa kaj, če imam pol leta blokiran račun. Bognedaj, to se enostavno ne sme zgoditi!”
Se da vse to naučiti v nekaj urah?
“Vsega zagotovo ne, ampak tukaj je pomembno, da spremenimo način razmišljanja in na stvari pogledamo iz drugega zornega kota. Za to pa sta včasih dovolj že ura ali dve. Samo nekdo nas mora malce stresti, da z nas odpadejo stari vzorci in uvidimo svoje napake. Skrivnost uspeha je v tem, kako pristopimo k stvari.”
Je teže voditi finance v velikih ali majhnih podjetjih?
“Zanimivo, ampak na tem področju med velikimi in majhnimi sploh ni razlike. Finančne odločitve so enake, posledice tudi. Tri krat tri je za velikega in majhnega devet. Usklajevanje sredstev in dolgov je za oba enako zahtevno. Včasih je za manjša podjetja še težje, ker nimajo dobre pogajalske pozicije. Če si malo dolžan, si dolžnik, če si dolžan dosti, si partner ... Ampak se splača potruditi, dokler še lahko odločamo sami. Ko pridemo v finančno stisko, namreč ne odločamo več o svojem poslu. Takrat nam pogoje postavljajo drugi: kupci, dobavitelji, predvsem pa banke. Ker pa je bistvo podjetja, da imaš na koncu več denarja kot na začetku, je dobro, da se naučimo odločati v okviru finančnih omejitev in preživeti s tistim, kar ustvarimo. Za to pa je pomembna vsaka odločitev, iz dneva v dan, predvsem to, kako se po žilah podjetja pretaka denar.”
ALJA TASI
Dr.Jožko Peterlinje doma iz Seče pri Portorožu, kjer vodi inštitut za poslovne finance Smartfin. Bil je finančni direktor Droge, svetovalec uprave in direktor za problematične naložbe in promocijo v NLB, predsednik uprave Družbe za upravljanje in član uprave Telekoma za finance. Je tudi predsednik Združenja poslovnih finančnikov Slovenije, član odbora evropskega in mednarodnega združenja poslovnih finančnikov ter avtor številnih člankov in knjig:Obvladovanje finančnih tveganjterRasti, biti finančno uspešen in hkrati zniževati dolgove. Izkušnje s primeri iz prakse in za prakso predstavlja na seminarjih in strokovnih delavnicah. 2. decembra bo v Portorožu vodilPraktično delavnico poslovnih financ, ki jo soorganizira tudi naša hiša in je logično nadaljevanje junijskeKonference ABC podjetništva, ki je med primorskimi podjetniki naletela na zelo dober odziv.
Vir: Primorske novice
