Pri factoringu imamo na eni strani prodajalca (podjetje), na drugi pa kupca terjatev (faktor). Oba želita imeti od storitve korist. Podjetje, ki proda terjatev, želi, da je posel dokončen ter da prejme denar čim prej in v čim višjem deležu. Faktor pa je pripravljen kupiti terjatev, ki ni tvegana, s čim večjim diskontom in (po možnosti) s pravico, da terjatev kupimo nazaj, če naš kupec ne plača.
Podjetja, ki ponujajo factoring kot finančno storitev, nam v reklamnih oglasih obljubljajo, da nam bodo financirala od 80 do 90, pa tudi 100 odstotkov vrednosti terjatve. Ponujajo 100-odstotno zavarovanje terjatev, vodenje poslovnih knjig (odprte postavke, prejeta plačila, zamude in administrativno spremljanje terjatev) in unovčevanje terjatev (opominjanje in izterjava).
Vse to je res, aampak če terjatev odkupijo, ne delajo več za nas, ampak zase. Predstaviti nam želijo le, katerih aktivnosti nam ni potrebno več izvajati, če terjatev prodamo. Vsak ima svojo računico, tudi podjetje, ki se odreče delu terjatve, da takoj dobi denar.
Dokončna ali le začasna prodaja?
Ko prodajalec odstopi terjatev faktorju, mu ta nakaže predujem. Običajno je to 80 do 90 odstotkov odkupljene terjatve, zmanjšane za provizijo. Ko kupec plača blago ali storitev na faktorjev račun, ta opravi poračun plačila in prodajalcu nakaže razliko do polne vrednosti računa, zmanjšano za obresti na uporabljeno financiranje in vrednost storitve.
Ali je denar, ki smo ga prejeli od faktorja, naš ali samo pogojno naš? V finančni krizi, ko sta tveganje neplačil in temu primerno tudi tveganje za faktorje zelo velika, nam terjatev sicer odkupijo, vendar moramo predujem vrniti, če kupec ne plača.
Vprašanje je, če je to sploh še storitev ali gre zgolj za zavajanje. Kdor terjatev odkupi, bi moral v ceno storitve vračunati tudi tveganje neplačila. Vendar so le redki faktorji v zadnjem času terjatve odkupovali dokončno. Če bi vračunali vsa tveganja, bi bili diskonti previsoki in terjatev nihče ne bi prodajal. Ker pa so morali opravljati dejavnost tudi v času krize, so najpomembnejši del diskonta izločili iz kalkulacije storitve.
Zato bodimo zelo pozorni, da bomo ob podpisu pogodbe s faktorjem terjatev res prodali in ne le zastavili. V tem primeru je prejeti denar pri nas lahko le začasno in nanj ne moremo brezpogojno računati ter ga temu primerno dokončno porabiti.
Mednarodni factoring
V okviru ene države je storitev factoringa manj komplicirana, saj sodeluje le en faktor, ki pozna tako nas kot našega kupca. Pri trgovanju s tujino pa si mora faktor najti partnersko podjetje v tujini, ki pozna našega kupca in njegovo boniteto.
Ravno to je velika prednost factoringa, saj lahko z najavo našega novega kupca faktor preveri njegovo boniteto, ki je mi sploh še ne poznamo. Če terjatve do našega kupca ali možnega kupca faktor ne želi odkupiti, je to znak, da sveti rdeča luč.
Prednosti factoringa
Likvidnost in predvidljiv denarni tok. Preveriti moramo le, ali je prejemek na naš račun dokončen. Z drugimi besedami: v pogodbi moramo prebrati drobni tisk.
Varnost. Prek faktorja lahko preverjamo bonitete svojih poslovnih partnerjev in se tako brez stroškov zavarujemo pred že poznanimi neplačniki. V podjetjih je delo pogosto organizirano tako, da prodajni oddelek dobavlja blago, plačila pa terjajo drugi. Prodaja torej skrbi za prihodke, finance pa za prejemke. Vsi v podjetju pa dobivajo plačo z istega računa. Če ni prejemka, tudi izdatka ne more biti, pa čeprav podjetje lahko izkazuje velik dobiček.
Nadzor nad terjatvami, če se tako dogovorimo v pogodbi.
Alternativni vir financiranja omogoča večji delež posojila v terjatvi kot običajno posojilo.
Izboljša se kapitalska ustreznost, ker ima podjetje manj sredstev (terjatev) in s tem manj dolga. Ob nespremenjenem kapitalu je delež dolga v finančni sestavi nižji, kar izboljša boniteto podjetja. To pa omogoča rast in dodatno klasično zadolževanje. Vendar pozor, tudi pri zadolževanju so meje!
Nižji stroški za garancije in akreditive.
Kdaj factoring ni mogoč
Factoring ni mogoč ali je vsaj zelo otežen, ko prodajamo za gotovino oz. so plačilni roki izjemno kratki ali dolgi. Prav tako ta storitev ne pride v poštev, ko poslujemo s fizičnimi osebami, ko nimamo stalnih kupcev ali proizvajamo hitro pokvarljivo blago, pri katerem je veliko reklamacij in kompenzacij.
V nerazvitih državah ta storitev ni razširjena, kar otežuje mednarodni factoring. V finančni krizi prevladuje nezaupanje. Niti banke si med seboj ne zaupajo več, zato ne morejo opravljati storitev, pri katerih je potrebno medsebojno sodelovanje.
Presodite sami
Vsak mora sam izračunati, ali se mu factoring izplača ali ne. Če storitev ne bi bila ekonomsko upravičena, zagotovo ne bi obstajala. Obstajajo različne finančne storitve, ki so bolj ali manj koristne. Temu primerna je tudi njihova cena. Vse pa niso enako koristne za vsa podjetja.
Tudi kupci niso za vse dobavitelje enako tvegani. Isti kupec enemu plačuje v roku, drugemu pa sploh ne. Vedno je najpomembneje, kako smo se s kupcem dogovorili, kako smo se zavarovali in kako smo spremljali uresničevanje dogovorov. Težave le redko pridejo čez noč. S kupci se moramo neprestano ukvarjati, sicer imamo težave s terjatvami. Ko pa smo v težavah, smo ranljivi - tudi pri razsojanju.
Dr. Jožko Peterlin je predsednik Združenja poslovnih finančnikov Slovenije. Več tem s področja financiranja najdete na njegovi spletni strani www.smartfin.si.
Vir: Primorske novice
