Banke niso svete krave, država tudi ne

So podjetja kot vsako drugo, prestiž je že v tem, da so najslabša v državni lasti in da se vodstva lahko obnašajo kot državni uradniki – čakajo zakonodajo. Tudi za državo veljajo zakoni in dolžnost nadzora premoženja. Običajna država ima podjetja, da ta prispevajo v proračun, slovenska državna podjetja imajo državo, da jih financira. Kje je zdrava pamet?

Država kot lastnik naj pospešeno proda nepotrebno premoženje, ki ga imajo uradniki za počitnikovanje in zato da kažejo svoj ego v nadzornih svetih podjetij, s tem denarjem pa naj dokapitalizirajo banke. Nihče ne bo prizadet tako, kot so in bodo prizadeta podjetja, ko banke od njih zahtevajo, da prodajo vse, kar je likvidno. S temi ukrepi ne prizadenejo samo lastnikov, najbolj bo bolelo navadne ljudi.  

V kakšni vlogi je država?

Kot oškodovan državljan sem upravičeno jezen, ampak pamet v roke in prebrati zrno od plevela. Država nas je goljufala že v času debelih krav z delnicami NKBM, ker smo zaupali trditvam "poštenjakov", ki so končno dobili možnost pošteno voditi državo. Na koncu je država še najbolj nekorekten poslovni partner. Predvsem pa malomaren lastnik, na čigar kapitalu se pasejo najbolj nesposobni (za korist kapitala) posamezniki. Ne žalimo jih, samo bilance beremo, če jih že revizorji niso znali, čeprav jim daje zakon pravico zaslužiti s tem, da povedo malim vlagateljem, kaj je res. Za vsako pravico je tudi obveznost.

Odgovorni so vsi, od uprave do lastnika

Nujno je treba ukrepati skladno z zakonom in preganjati deležnike, ki padejo v paket objektivno odškodninsko odgovornih. Sedanji morda niso delili slabih kreditov, so pa kasneje prikrivali dejansko finančno stanje in s tem zavajali investitorje v nacionalnem interesu, samo to v naši zakonodaji ni predviden odpustek. Lastnik ne bo šel v stečaj, zato vemo, kdo bo vračal.

Politika je sprejemala zakone, ki so všečni, današnja vlada mora pa še kaj zraven. Ne smemo pa se sklicevati na usmeritve EU, tudi tam so posamezniki, ki niso po naši volji. Že politiki EU in ECB si nista enotna o pristopih, govorimo o konfliktu med stroko in politikantstvom. Tako kot so že v Jugoslaviji nadležne politike pošiljali za naše predstavnike v Beograd, da je bil doma mir.

Raje bolj pametno

Raje kot sprejemati zakone po navodilih EU in jih začiniti s poštenim kančkom slovenske zlobe razmislimo, kje je res problem. Najdimo konsenz, kjer bo koza cela in volk sit. Država potrebuje denar, sposodimo si ga od tistih, ki ga imajo, ne smemo ga več krasti in krajo legalizirati, ker s tem uničujemo zaupanje tistih, ki ga imajo. Glede na sodno prakso doma in v tujini je treba veliko nacionaliziranega vrniti, kar boli še bolj.

Popravki zakonov, s katerimi spreminjamo pravila igre za nazaj, niso prava pot. Bistveno se  spreminjajo pogoji in okoliščine, saj dajejo diskrecijsko pravico tretjemu, ki do sedaj ni bil predviden v prospektu obveznice. Kje je varuh zakonitosti na trgu vrednostnih papirjev? Morda pa išče pravno podlago, da zakonito miži.

V pripravi zakonov so neresnične predpostavke, kot je ta, da spremembe bančne zakonodaje ne bodo imele socialnih posledic. Največji investitorji so pokojninski skladi in čemu so namenjene njihove naložbe, če ne ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Pokojninski skladi bodo oslabljeni in s tem pokojnine. Upravljalci tretjega stebra bodo le malo čutili to bolečino. Kaj pa njihove zaveze o varni in donosni naložbi za prihodnost, če že nimajo korajže, da se uprejo kraji kapitala. Ampak saj ni njihov, je višja sila in gremo dalje.

Običajni investitorji bodo vrnili udarec, ki bo bolel davkoplačevalce, posamezniki v skupščini so itak neodgovorni, kar so že z nizom odločitev iz preteklosti pokazali, pa naj so desni ali levi. Če bo večina bogatih odšla iz Slovenije, bodo ostali samo tisti drugi, ti pa niso gonilo razvoja in investiranja. Tisti pa, ki bodo ostali doma, bodo varčevali drugače, kot so do sedaj. Banke v težavah bodo v še večjih težavah.

Vrnimo zdravemu podjetništvu, poslovodenju in delu pravo mesto v družbi, ne pa vsakega, ki kaj ima kriminalizirati. Jokali bomo, ko jih ne bo več.

Dr. Jožko Peterlin, Regional Obala