Po pregledu letnih poročil nekaterih slovenskih družb lahko zatrdimo, da je znaten napredek pri poročanju o upravljanju finančnih tveganj. Nekateri o finančnih tveganjih pišejo med vrsticami v okviru analize poslovanja, drugi pa v posebnem poglavju o finančnih tveganjih. Večinoma opisujejo finančna tveganja po zakonu o finančnem poslovanju podjetij. Nekateri so tudi opisali, kako finančna tveganja upravljajo. Le redki pa so predstavili rezultate upravljanja finančnih tveganj, ki se kažejo v okrepitvah in oslabitvah sredstev in dolgov. Niso bila posebej predstavljena sredstva in dolgovi, ki so varovane postavke, in posebej inštrumenti za varovanje sredstev in dolgov pred finančnimi tveganji. V nadaljevanju bi radi predstavili nekaj vidikov poročanja o upravljanju finančnih tveganj s finančnega in računovodskega stališča.
Finančna politika podjetja
V finančni politiki podjetja moramo določiti usmeritve upravljanja finančnih tveganj in hkrati pravila poročanja o tem upravljanju. Vloga nadzornega organa v podjetju je sprejetje poslovne politike, ki vključuje tudi finančno politiko z usmeritvami na področju upravljanja tveganj. Tako kot predpišemo poročanje o izpostavljenosti posameznim finančnim tveganjem, tako moramo posebej poročati o njihovem upravljanju. Ko imamo finančno politiko sprejeto, je področje poročanja najpomembnejše z vidika nadzora in razvoja finančne funkcije v okviru upravljanja tveganj.
Poročanje o izpostavljenosti tveganjem
V prvem delu razkritij v letnem poročilu razkrijemo tveganja, katerim je podjetje izpostavljeno, in sicer opisno ter vrednostno.
Opisna razkritja
Opisno razkritje vsebuje prikaz politike podjetja in iz nje izpeljanih ciljev ter strategij za njihovo doseganje z vidika upoštevanja izpostavljenosti podjetja različnim vrstam tveganj. Razkrijemo in opišemo vrste tveganj, katerim je podjetje izpostavljeno, in sicer:
- kreditno tveganje - oblika tveganja neizpolnitve nasprotne stranke;
- likvidnostno tveganje - nezmožnost unovčenja sredstev zaradi poravnave obveznosti ob njihovi zapadlosti;
- tveganje denarnega toka;
- tveganje spremembe tržne cene - nihanje vrednosti finančnih instrumentov kot rezultat sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev, cen blaga, cen delnic in drugega.
Ta tveganja lahko označimo kot cenovna tveganja in jih je treba razkriti glede na vrsto cenovnih tveganj.
S poročanjem o izpostavljenosti tveganjem v komentarjih k računovodskim izkazom tako postavljamo pomembnost obvladovanja tveganj v okvir finančnega poslovanja in podjetja kot celote. Poročanje o vrstah finančnih/poslovnih tveganj pa ni dovolj za določitev pomembnosti oziroma stopnje ranljivosti za posamezno podjetje. Zato moramo poleg opisa tveganj ta tudi ovrednotiti.
Vrednostna razkritja
Tveganja, ki smo jih prikazali znotraj opisnih razkritij, predstavimo vrednostno. Pri tem je treba poudariti, da s finančnega vidika vrednostno razkrivamo cenovna tveganja, najpogosteje obrestno in valutno izpostavljenost, ter kreditno izpostavljenost:
- obrestno tveganje. Treba je analizirati sredstva in dolgove ločeno po valutah tako, da so prikazane postavke z nespremenljivo obrestno mero in po spremenljivih obrestnih merah.
- valutno tveganje. Tako kot pri predstavljanju izpostavljenosti postavk obrestnemu tveganju, je treba tudi pri valutnem tveganju opraviti analizo finančnih instrumentov tako, da razkrijemo sredstva in dolgove po valutah. Sredstva in dolgove moramo razvrstiti po zapadlosti in po posameznih valutah. V nadaljevanju lahko določimo neto izpostavljenost valutnemu tveganju, ker se del sredstev in dolgov z vidika ročnosti in valute pobota. Neto dolg ali sredstev/terjatev bo predmet upravljanja pred valutnim tveganjem.
- kreditno tveganje. Podjetje razkrije delež zavarovanih terjatev in delež terjatev do kupcev v posamezni bonitetni skupini (A do E). Pri izračunu končne izpostavljenosti je treba posamezno izpostavljenost (prikazano po bonitetnih skupinah) ponderirati, in sicer za verjetnost nastanka neizpolnitve, ki je pri bonitetni skupini A (in zavarovanih terjatvah) nič odstotkov, pri skupini B deset odstotkov, pri skupini C 25 odstotkov, pri skupini D 50 odstotkov in pri skupini E 90 odstotkov.
Na podlagi analize izpostavljenosti valutnemu in obrestnemu tveganju ovrednotimo vpliv teh tveganj na poslovni izid oziroma izračunamo največjo morebitno izgubo, ki jo lahko povzroči nihanje vrednosti posameznega dejavnika tveganja na trgu (worst case) s pomočjo metode tvegane vrednosti (value at risk - VaR).
Poročanje o upravljanju tveganj
Drugi del razkritij v letnem poročilu vsebuje razkrivanje aktivnosti upravljanja tveganj. Predlogi sprememb mednarodnih računovodskih standardov MRS 32 in MRS 39 (2002) določajo, da ima podjetje obvezo opisati politiko in cilje upravljanja finančnih tveganj.
Kot dodatek specifičnim informacijam o posameznih finančnih transakcijah lahko razkrijemo tudi informacije o obsegu uporabe finančnih instrumentov ter z njimi povezanih tveganj. Pri tem gre predvsem za razkrivanje politike nadzora nad tveganjem, povezanim s finančnimi instrumenti, kar vključuje tudi politiko varovanja pred tveganji, izogibanje neprimerni koncentraciji tveganja ter zahteve po kritjih (poroštvih) zaradi zmanjšanja kreditne izpostavljenosti. Ker je poslovanje z izpeljanimi finančnimi instrumenti možno orodje upravljanja finančnih tveganj, prikažemo tudi glavne razloge za poslovanje z njimi.
Cilji uporabe izpeljanih finančnih instrumentov
Razkritja o ciljih podjetja glede držanja ali prodaje izpeljanega finančnega instrumenta naj bi odgovorila na vprašanje, zakaj podjetje vključuje ta izpeljani finančni instrument v svoj finančni portfelj. Podrobno opišemo, ali z njihovo uporabo popolnoma ali delno in v kolikšni meri odpravljamo določeno tveganje ali pa z izpeljanim finančni instrumentom trgujemo.
Strategije za doseganje ciljev
Za pravilen zaključek opisnega razkrivanja uporabe izpeljanih finančnih instrumentov poročamo tudi o strategijah za doseganje prej omenjenih ciljev. Kot dodatek temu je treba predstaviti tudi politiko upravljanja tveganj.
Ker zakon o finančnem poslovanju podjetij govori večinoma o varovanju in ne trgovanju z instrumenti za varovanje, smo se osredotočili na politiko in poročanje o upravljanju finančnih tveganj. Trgovanje z izpeljanimi finančnimi instrumenti je lahko predmet finančnega trgovanja, s katerim se tveganjem (z željo po zaslužku) dodatno izpostavljamo. S tem povečujemo izpostavljenost finančnim tveganjem, kar pa ni osrednja tema tega prispevka.
Vir: Finance
