Za izgubo dobička ni kriv dolar, ampak uprava

Ne želim obtoževati uprave podjetij, ki krivijo dolar za nedoseganje načrtovanih prihodkov in posledično padec dobička, ampak predstaviti možnosti, ki nam jih daje finančni trg pri obvladovanju cenovnih finančnih tveganj. To pa ne pomeni, da uprava za izgubo dobička zaradi spremembe deviznega tečaja ni odgovorna. Zakon o gospodarskih družbah, zakon o finančnem poslovanju podjetij in kodeks poslovno-finančnih načel od uprave zahtevajo obvladovanje finančnih tveganj.

Tečaj dolarja je pred slabim letom znašal skoraj 260 tolarjev, danes pa znaša manj kot 200 tolarjev za en dolar. V podjetju lahko vnaprej dogovorimo tečaj dolarja in tako dosežemo načrtovani poslovni rezultat. Pri veliki spremembi deviznega tečaja je namreč skoraj nemogoče vračunati tako veliko tveganje v ceno prodanega blaga ali storitve. Finančni trg nam med svojimi funkcijami omogoča tudi dogovarjanje deviznih tečajev z datumom nakupa ali prodaje deviz na prihodnji datum. To pomeni, da se danes dogovorimo, po kaki ceni bomo kupili oziroma prodali dolar, ko bomo morali poravnati zapadlo obveznost ali izterjati zapadlo terjatev v dolarjih.

Letni poslovni načrt je orodje in podatkovna podlaga

Ko začnemo sredi leta načrtovati poslovanje v prihodnjem letu, imamo na voljo tudi informacije o terminskih cenah deviznih tečajev in obrestnih merah. To pomeni, da smo imeli možnost dogovoriti ceno, po kateri bi dolarje prodali in po koliko bi jih kupili na posamezen dan v naslednjem poslovnem letu ali ob plačilu računa. Če ne moremo natančno določiti datuma, ko nam bo kupec iz tujine poravnal račun ali ko bomo mi dolžni plačati dobavitelju račun v tujino ali vrniti posojilo v dolarjih, lahko varujemo okvirno obdobje. S tem ko imamo podjetja devizne račune, je tveganje spremembe deviznega tečaja bistveno manjše. Obrestna mera na dolar je okoli dva odstotka na leto in dobre tri odstotke na evro. Transakcijski stroški so bistveno višji od stroškov lastništva denarja (obrestne mere pri denarju).

Izvozniki na slabšem

Podjetje se lahko pred spremembo deviznega tečaja varuje z notranjimi metodami varovanja, ko pri sklepanju poslovnih dogovorov pazimo, da sklepamo te v čim manj spremenljivi valuti, če pa to ni možno, poskušamo to na drugi strani bilančno izravnati. Če še to ni mogoče, da bi dogovorili izvozni posel v enaki valuti, kot imamo uvoz, potem lahko valutno izpostavljenost bilančno izravnamo prek denarnega trga. Tako se zadolžujemo v valuti, v kateri izvažamo, in nalagamo denar v valuti, v kateri poravnavamo svoje obveznosti. Jasno je, da moramo tudi časovno uskladiti zapadlosti, sicer tvegamo, da bo časovna razlika v dospelosti povzročila likvidnostne težave - ne glede na valutno izpostavljenost. Ko nam boniteta podjetja ne omogoča brez večjih težav trgovati s posojili na trgu, so izpeljani finančni instrumenti tista prava rešitev. Če bi pred mesecem dni prodali v tujino blago za deset tisoč dolarjev, bi bila terjatev vredna 2,2 milijona tolarjev. Po mesecu dni (danes), ko jih izterjamo, pa dobimo zanje dva milijona tolarjev. To pomeni deset odstotkov izgube pri tečajni razliki. Če bi pred mesecem dni dogovorili prodajo dolarjev za čez mesec dni, bi zaradi obrestne paritete dobili več, kot pa smo imeli terjatev ob nastanku, torej za razliko med obrestnima merama na dolar in evro bi dobili več kot 2,2 milijona tolarjev.

Uvozniki na boljšem

Podjetja, ki uvažajo v dolarjih, so zaradi gibanja deviznega tečaja dolarja v zadnjem času lahko ustvarila večji dobiček. Na račun tako ustvarjenega izrednega dobička se bo uprava hvalila z izredno uspešnim delom, še uspešnejši nadzorniki pa naj jim cilje v naslednjem letu postavijo na podlagi letošnjih poslovnih rezultatov. Če se v naslednjem poslovnem letu gibanje deviznega tečaja ne bo nadaljevalo v isto smer, bodo poslovne rezultate iz predhodnega leta težko ponovili. In kako bodo razlagali (ne)uspešnost poslovanja v prihodnjem letu?

Načrtovanje dobička

Pa še ena zanimivost: izreden dobiček delimo z državo, z izredno izgubo pa ostanemo sami. Ciljajmo na doseganje načrtovanega dobička in uravnavanje davčne osnove. Zagotovo se obrestuje, in to na dolgi rok. Doseganje načrtovanih rezultatov je zagotovilo za to, da se obdržimo na položaju (beri funkciji). Izreden dobiček manj zadovolji, kot boli izredna izguba. Mnenje, da enkrat dobiš, drugič izgubiš, ne velja. Sreča se redko ponovi.

Oškodovanje delničarjevega premoženja

Prihajajo časi, ko merimo uspešnost in preverjamo zakonitost delovanja uprave. Zdaj so na vrsti skupščine in delničarji so lahko neprijetni. Se najde kdo, ki bo dokazoval, da uprava opravlja svoje naloge protizakonito, pa še prav bo imel. Če niste delali na tem področju, se pripravite. Kršenje delovnih obveznosti ni kar tako, še posebno če zakon izrecno zahteva opravljanje določenih aktivnosti. Nadzorniki so dolžni nadzirati upravo tudi na področju zakonitega poslovanja. Oškodovanje delničarjevega premoženja zaradi opustitve določenih dejanj je lahko neprijetna tema na skupščini.

Ne moremo prevzeti odgovornosti, ker se je devizni tečaj spremenil, lahko pa nam jo naprtijo, ker ob sklenitvi dogovora nismo pomislili na možnost spremembe deviznega tečaja in se pred spremembo zavarovali. Finančni trg v Sloveniji je na tem področju učinkovit in nam daje precej možnosti, da ne zabredemo v težave. Težave se končajo z razrešnico upravi, lahko pa se začnejo z nezaupnico. Ampak to se nam ne bo zgodilo, ker obvladamo lastnike in tveganja, katerim je izpostavljeno njihovo premoženje.

Vir: Finance