(Ne)stimulativna obdavčitev plač

Na današnjem posvetu Združenja poslovnih finančnikov Slovenije so odprli vprašanja o evropsko stimulativni davčni zakonodaji in opravljanju nalog finančne funkcije zunanjih izvajalcev.

Davčno zakonodajo je treba obravnavati celostno

Kot pravi Ivan Simič, odgovor na vprašanje, ali je davčna zakonodaja evropsko stimulativna, ni preprost, kajti pod davčno zakonodajo je treba razmeti celotno davčno zakonodajo posamezne države in njen vpliv na poslovanje davčnih zavezancev. Mnogi teoretiki in praktiki pri poudarjanju svojega želenega mnenja prikazujejo le posamezne vrste davkov ali le njihove dele ter jih primerjajo z ureditvami v drugih evropskih državah. Nekateri želijo našo davčno zakonodajo predstaviti kot ugodno, drugi kot neugodno. "Nihče izmed njih pa se ni lotil celostne predstavitve naše davčne zakonodaje in nato njene primerjave s celotno davčno zakonodajo posamezne evropske države," poudarja Simič.

"Nesporno je, da tisti, ki poznamo davčno zakonodajo in vemo, kakšno davčno zakonodajo želimo, pričakujemo drugačne analize. Na odločitev podjetnika, ali bodo poslovali v eni ali drugi državi, ne vpliva le obdavčitev z dohodnino, davkom od dohodkov pravnih oseb, DDV, socialnimi prispevki, kot posamezno vrsto davka, temveč ga zanima vpliv vseh davčnih zakonov na njegovo delovanje v nekem okolju. Ob tem prav tako ne smemo prezreti določb zakona o davčnem postopku posamezne države in ravnanje davčnih inšpektorjev, ki pomembno vplivajo na oblikovanje ugodnega davčnega okolja," pojasnjuje Ivan Simič.

V zadnjem času se pri nas veliko razpravlja o obdavčitvi dela. Kritiki vlade dokazujejo, da je ta obdavčitev previsoka, na drugi strani pa predstavniki vlade dokazujejo, da se je z davčno reformo obremenitev plač zmanjšala. "Ne bom zahajal v analize, ki nam jih ponujajo zagovorniki različnih stališč, temveč v tabeli predstavljam izračune treh različnih bruto plač (200 tisoč, 500 tisoč in 800 tisoč tolarjev), iz katerih je razvidno, kolikšen delež gre za plačilo davkov in prispevkov ter koliko prejme delavec. Vsak izmed vas si lahko ustvari svoje mnenje," meni Simič.

Velik vpliv na obdavčitev dela ima tudi davek na plače, ki ga razpravljavci praviloma ne prikazujejo v okviru obdavčitve dela z davki in prispevki, čeprav je bil uveden kot nadomestilo za zmanjšanje prispevka za PIZ (za štiri odstotke), ki ga plačuje delodajalec in ima velik vpliv na obdavčitev dela. Po Simičevih besedah pa takšna obremenitev gotovo ni stimulativna.

Pri primerjanju davčnih zakonodaj je treba izhajati tudi iz značilnosti okolja (države), števila prebivalcev in drugih merilih. "Ob vsem tem nisem nikjer zasledil, da bi kdorkoli navedel, da se na primer v Avstriji prispevki za socialno varnost plačujejo le do določenega zneska, nad tem zneskom pa se plačuje le dohodnina. Takšen obračun gotovo vpliva na višino obdavčitve plače. Tisti trenutek, ko bodo pripravljavci davčne zakonodaje doumeli, da je pri pripravi nove davčne zakonodaje treba izhajati tudi iz odzivov davčnih zavezancev na novo zakonodajo, ne pa zgolj iz abstraktnih izračunov in tabel, ki jih praviloma imajo na voljo, podjetniki ne bodo več razmišljali, kako bi svojo dejavnost preselili v sosednje države," je še dodal Simič.

Ali najeti zunanje izvajalce za opravljanje finančne funkcije

Jožko Peterlin, predsednik ZPFS, je predstavil dileme, ki se pojavljajo v zvezi s tem, ali za opravljanje nalog finančne funkcije v podjetju najeti zunanje izvajalce. Podjetje naj najame zunanje izvajalce, če prinašajo vanj višjo dodano vrednost, kot so jo sposobni ustvariti zaposleni. Pri tem je najpomembneje, da podjetje samo obvladuje strateško načrtovanje in opravlja nadzor nad poslovanjem ter samo vrednoti obvladovanje finančnih tveganj. Zunanjim izvajalcem pa lahko prepusti rutinske procese, ki jih ti lahko opravijo ceneje ali učinkoviteje. Zunanji izvajalci so tudi zelo koristni pri reševanju podjetja v krizi, kjer sta potrebni reorganizacija in postavitev učinkovitega tima. Večja podjetja si nikakor ne morejo privoščiti zunanjega opravljanja nalog finančne funkcije v celoti. Izbira izvajalca storitev je zelo zahtevna, saj mora biti ta predvsem neodvisen, strokoven, vreden zaupanja in konkurenčen. "Banke, ki obsegajo 70 odstotkov tega trga, težko opredelimo kot neodvisne, saj opravljajo naloge finančne funkcije v podjetju s tem, da posredujejo najboljše posle svojemu delodajalcu, banki. Zaradi tega podjetja pogosto najemajo nebančne ali neodvisne zunanje izvajalce finančne funkcije v podjetju. Ti neodvisni svetovalci naj bi zajemali okoli 16 odstotkov trga. Preostali del si delijo ponudniki programske opreme (trije odstotki) in svetovalci, ki so ozko specializirani ter pomagajo podjetju pri izbiri konkretnega izvajalca in opravijo za podjetje primerjavo ponudnikov na trgu. Svetovalci navadno niso sposobni pokriti celotnega povpraševanja podjetja na tem področju, ampak le ozek del visoko strokovnih opravil ali svetovanj, ki običajno traja krajše časovno obdobje, kot pa je pogodba z izvajalcem, ki lahko prevzame celo vso odgovornost za vodenje finančne funkcije v podjetju oziroma vodenje finančne službe," pojasnjuje Jožko Peterlin.

Z najemanjem zunanjih izvajalcev lahko pričakujemo stroškovno in časovno učinkovitost, dostop do visoko strokovnega znanja, večjo prilagodljivost spremembam v okolju, skratka dodano vrednost. Podjetje mora svoje strokovne kadre usmeriti v strateške poslovne dejavnosti, ki prinašajo višjo dodano vrednost in so primerjalna prednost na trgu, še dodaja Peterlin.

Vir: Finance