Komentar letnih poročil: stalna kakovost in veliki preobrati

Velika priložnost je zmanjševanje obsežnosti vsebin, predvsem v poslovnem delu, in osredinjanje na bistveno v vseh delih in prilogah.

Dr.Tatjana Horvat, Finance: "Letna poročila za leto 2003 ocenjujem kot zelo kakovostno pripravljena. Pripravljavci letnih poročil večinoma vključujejo vse pomembne sestavine v poslovnem in računovodskem poročilu, kot smo jih navajali prejšnja leta. Med letnimi poročili lahko ločim tista, ki so že prejšnja leta dosegla visoko vsebinsko kakovost ter letos ohranila konsistentnost in prepoznavnost pri poročanju (med najboljšimi sta Mercatorjevo [MELR156,86 -0,46%] in Petrolovo[PETG236,84 +1,68%]), na drugi strani pa tista, ki so letos kljub visoki kakovosti iz prejšnjih let dosegla opazen preobrat v poročanju in še vedno ohranila visoko  kakovost (Sava[SAVA239,98 +0,20%]). V ospredju so bila tudi letna poročila s kakovostno, konsistentno in jedrnato vsebino (Gorenje[GRVG8,41 -1,29%] inLuka Koper[LKPG20,38 +1,49%]) ter trajnostnim poročilom, ki vsebuje tudi merljive podatke in kaže, da je trajnostni razvoj res vpleten v poslovanje podjetja. In kaj sem pogrešala pri vsebini letnih poročil oziroma katere vsebine bodo glede na razvoj letnih poročil v Sloveniji in tujini, predvsem v EU, v prihodnosti pomembnejše?

Priprava letnega poročila je, lahko rečemo, ena izmed strateških dejavnosti podjetja. Informacije morajo biti pripravljene organizirano, ker to omogoča uporabnikom hitro umestitev različnih informacij. Ne sme biti odvečnih, neuporabnih, še manj pa nezanesljivih informacij. Točnost in zanesljivost informacij je v nekaterih letnih poročilih zagotovila uprava ali predsednik uprave, kar pri nas še ni zavezujoče, vendar je pohvalna odločitev, saj je v tujini marsikje obveznost. V nekaterih državah EU namreč pripravljajo zakonodajo, s katero naj bi povečali zaupanje vlagateljev v upravljanje družb (corporate governance), računovodenje in revidiranje podjetij. Tako bo poslovodstvo podjetja moralo v letnem poročilu izjaviti, da pred revizorji niso skrili nobene pomembne informacije, sicer jih bodo doletele visoke kazni. Če se izkaže, da je poslovodstvo revizorjem namenoma prikrivalo nekatere informacije, ga lahko doleti dveletna zaporna kazen.

Če izhajam iz pregledanih letnih poročil za leto 2003, lahko v prihodnosti priporočam pisanje kratkih stavkov in odstavkov, s poudarki v besedilu, v alinejah in s čim manj leporečja. Letno poročilo naj bo obogateno z grafi in slikami, saj to izboljša predstavitev poslovodstva in zagotavlja do uporabnika prijaznejšo komunikacijo. Zato je treba dovolj zgodaj začeti načrtovati dejavnosti v zvezi s pripravo letnega poročila in določanjem vsebine njegovih sestavin. Zasnovo poročila proučimo z vidika potreb uporabnikov informacij o poslovanju podjetja in odnosu podjetja do njih. Ko smo tik pred rokom oddaje letnega poročila upravi, revizorjem in nadzornemu svetu, se namreč po izkušnjah lahko zgodi, da nimamo več časa poglobljeno presojati obseg in primernost razkritij.

Pri pripravi letnega poročila oziroma razkritij v njem izhajamo iz:

• obveznih vsebin v letnem poročilu, ki jih določa krovni zakon, to je zakon o gospodarskih družbah, ki napotuje tudi na slovenske računovodske standarde, in
• informacijskih potreb oziroma zahtev uporabnikov letnega poročila oziroma kaj jim želimo z letnim poročilom sporočiti.

Več pozornosti, časa in razmišljanja je treba posvetiti informacijam, ki jih potrebujejo uporabniki. Zakonu ni več težko slediti, saj so temeljne določbe iz zdajšnje zakonodaje postale pripravljavcem letnih poročil po lanskem prebijanju ledu jasne. Če zanemarjamo komunikacijsko plat letnega poročila, naj nas ne preseneti, če nas doleti sodni spor, ki ga na primer sprožijo manjšinski delničarji delniške družbe zaradi neustreznih pojasnil v letnem poročilu. Katere informacije naj torej podjetje nameni interesnim skupinam? Brez ustreznih informacij bralci ne morejo pravilno oceniti svojih odločitev. Vse interesne skupine zahtevajo informacije, ki jim pomagajo ovrednotiti njihove gospodarske in druge povezave s podjetjem ter se odločiti o prihodnosti teh povezav. Najpogosteje želi vsaka izmed interesnih skupin informacije o prejšnjem poslovanju podjetja, njegovem trenutnem položaju in, kar je morda najpomembneje, o prihodnjem delovanju podjetja. Informacije o prihodnosti so ponavadi na voljo v obliki ocen in napovedi, sicer pa je to področje, na katerem se računovodstvo, predvsem pri zunanjem poročanju, še razvija.

Priporočljivo je najti pravo mero razkrivanja informacij med tem, kaj želimo poročati uporabnikom poročila, in tem, da ne razkrivamo poslovnih skrivnosti. Zato lahko v poročilu uporabnike opozorimo, da imamo v podjetju urejena pravila oziroma usmeritve o tem, kaj so poslovne skrivnosti oziroma informacije občutljive narave, ki bi lahko predvsem zaradi konkurence povzročile poslovno škodo, oziroma kaj so informacije za javnost. Tako dokažemo, da je letno poročanje urejena strateška aktivnost podjetja in dajanje informacij ni naključno. Nekatera podjetja se denimo s podatki o tržnih raziskavah in podobnem preveč razgalijo tekmecem. Ko se dogovorimo o zasnovi sestavin letnega poročila, se torej lahko dogovorimo tudi o pravilih razkrivanja v letnem poročilu. Ta zapišemo ali kot del notranjega predpisa o računovodenju, kot je pravilnik o računovodstvu, ali pa v posebnem notranjem aktu ali pravilniku o letnem poročilu. Pravilnik nam omogoča, da določimo obseg in usmeritve razkritij, tako da letno poročilo ne bi bilo preskopo ali preobsežno. V podjetjih, kjer pripravijo dobre strateške poslovne načrte ali letne poslovne načrte, tudi priprava usmeritev o razkrivanju v letnem poročilu in izdelava letnega poročila nista več težavni.

Zavedajmo se, da so podatki in informacije pri AJPES javno dostopne vsakomur, kdor jih zahteva, in sicer ne da bi moral posebej izkazovati pravni interes, ob povrnitvi samo dejanskih stroškov v zvezi s tem. Treba je tudi poudariti, da je predmet javne objave letno poročilo, ki ga je sprejel pristojni organ družbe, večinoma nadzorni svet. Ko je družba zavezana k revidiranju, je predmet javne objave tudi celotno revizorjevo poročilo. Osemmesečni rok za predložitev letnega poročila za namene javne objave upošteva tudi okoliščine in roke, ki veljajo, ko je družba zavezana k revidiranju. Zato je pri načrtovanju sestave letnega poročila, morebitnega revidiranja, pri sprejetju letnega poročila in izpeljavi skupščine pomembno upoštevati, da mora biti letno poročilo sprejeto najpozneje do izteka roka za njegovo javno objavo.

V poročilih predsednika uprave sem letos marsikje pogrešala več informacij o strategiji podjetja. Uporabniki letnih poročil namreč želijo spoznati načrte poslovodstva iz treh razlogov. Prvič, poslovodstvo je najbliže poslovanju podjetja in zato najboljši vir za posebne informacije o podjetju. Drugič, poslovodstvo vpliva na smer prihodnjega poslovanja. Razumevanje vizije poslovodstva in njegovih načrtov za prihodnost omogoča pridobiti dragocene informacije o usmeritvi podjetja. Tretjič, takšni načrti omogočajo bralcu oceniti kakovost poslovodstva, ki je tudi pomemben kazalec prihodnjega poslovanja.

V letna poročila bi bilo priporočljivo vključiti informacijo, kje je mogoče dobivati informacije o poslovanju podjetja ali finančne ustanove med letom. Takšen vir je lahko denimo spletna stran podjetja ali finančne ustanove, še posebno tistih, katerih vrednostni papirji niso uvrščeni na borzo. Ena izmed pomembnih sestavin pomembne informacije je čas, v katerem informacijo pridobimo. Interesne skupine želijo čim prej izvedeti za spremembe, ki lahko pomembno vplivajo na poslovanje podjetja. Pomembne spremembe so namreč lahko razlog za prenehanje poslovanja s podjetjem ali poglabljanje sodelovanja. Tako denimo lahko neka pozitivna informacija spodbudi posojilodajalca, da pri nadaljnjem posojilu ponudi ugodnejše pogoje za najem posojila, kupca k nakupu izdelka, poslovnega partnerja k sklenitvi poslovnega dogovora in podobno. Veliko interesnikov čim bolj redno potrebuje informacije o gospodarstvu, panogi, podjetju in prihodnjem poslovanju. Četrtletno poročanje ponavadi zadošča potrebam uporabnikov, razen če gre za kritične transakcije in dogodke, o katerih mora podjetje takoj obvestiti interesne skupine. Nekateri si želijo tudi mesečno poročanje, vendar je to obdobje prekratko, da bi lahko spremljali spremembe v gibanjih, ki vplivajo na podjetje. Prednost poročanja enkrat na leto je v celovitosti informacije in možnosti za analiziranje poslovanja, hkrati pa je to dovolj dolgo obdobje za načrtovanje poslovanja, da nismo zavezani k doseganju ciljev zelo kratkoročno.

Priporočljivo bi bilo vključiti tudi več informacij o analizi poslovanja, ki bo postala z novo zakonodajo obvezna, ter s tem povezanih tveganjih in negotovostih, s katerimi se srečujejo podjetja. En vidik analize je pri podjetjih, ki so vpletena v različne vrste poslov. Pri teh so informacije o njihovih posameznih odsekih pomembnejše kot informacije o celotnem podjetju. Poročanje po odsekih (segment reporting) pripomore k prepoznavanju in analiziranju priložnosti in tveganj, s katerimi se srečujejo podjetja, katerih poslovanje je razdeljeno po odsekih. Razumevanje priložnosti in tveganj je ključno pri odločitvah, denimo ali kupiti delnice in podobno. Za podjetja, katerih poslovanje je razdeljeno po odsekih, interesniki raje predvidevajo dobičke ali denarne tokove na podlagi posameznih delov podjetja kot za celotno podjetje. Poznamo več podlag, po katerih lahko delimo podjetje. To so panoga, proizvodna linija, posamezni proizvod, zemljepisno območje, kjer podjetje proizvaja ali prodaja, poslovna celota (business entity) in drugo. Raziskave v tujini so pokazale, da informacije o odsekih ali po posameznih panogah najbolj pokažejo priložnosti in tveganja, s katerimi se bo podjetje srečevalo v prihodnosti. Delitev glede na zemljepisno območje prav tako omogoča vpogled v poslovanje podjetja, čeprav manj kot informacije o panogi. Nekateri uporabniki, predvsem upniki, pa se zanimajo na primer za posamezne poslovne celote.

Med sodobnimi in vse pomembnejšimi sestavinami pri analizi poslovanja je obvladovanje tveganj, in sicer cenovnih, tečajnih in obrestnih, tveganj neizpolnitve pričakovanj nasprotne stranke, tveganj ob izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine oseb. Obseg navedb je vsekakor odvisen od namena, ki ga želi podjetje s takšnim poročilom doseči, in od naslovnika, to je interesnih skupin podjetja.

Pogrešala sem tudi več poročanja o delovanju notranje revizije, in sicer o tem, kako notranja revizija tekoče seznanja poslovodstvo in revizijski odbor o tveganjih poslovodenja in sistemu notranje kontrole. Poročanje o tveganjih in negotovostih bo po novi zakonodaji prav tako obvezno in vzpostavljen sistem notranjih kontrol je prva informacija bralcu o ureditvi obvladovanja tveganj in negotovosti. Pravila o upravljanju družb v tujini priporočajo, da imajo podjetja z vrednostnimi papirji na borzi organizirano dejavnost notranje revizije in pojasnijo njene odločitve v letnem poročilu, njeno pomembnost in vrednost neodvisnega in strokovnega kadra. Notranja revizija je namreč eden izmed štirih stebrov upravljanja družb poleg najvišjega poslovodstva, srednjega poslovodstva in zunanjih revizorjev. Tudi sicer se priporoča, naj bo notranjerevizijska služba v podjetjih (ne glede na to, ali so njihovi vrednostni papirji na organiziranem trgu ali ne) poslovodstvom na različnih ravneh v pomoč pri obvladovanju tveganj, notranjem kontroliranju in upravljanju podjetij ter naj prispeva dodano vrednost podjetju. Med njimi naj bi bila predvsem velika podjetja, katerih poslovanje je zapleteno in raznovrstno. Tem bo notranjerevizijska služba omogočila izboljšati notranje kontrole, prepoznati priložnosti za znižanje stroškov ter izboljšati učinkovitost postopkov poslovanja in upravljanja podjetja.

Ker se je v nekaterih slovenskih podjetjih že začela praksa ustanavljanja revizijskih odborov, je priporočljivo v prihodnosti v letnem poročilu več poročati o delovanju revizijskih odborov, o zagotavljanju njihove neodvisnosti in njihovi vlogi pri zagotavljanju verodostojnosti računovodskih izkazov, neodvisnosti zunanje revizije, ugotavljanju učinkovitosti notranje revizije, delovanju notranjih kontrol, računovodenju brez prevar in podobno. V povezavi z revizijskimi odbori in delovanjem notranje revizije je bilo v nekaterih slovenskih letnih poročilih že zaslediti poročilo o upravljanju družb, saj postaja tovrstno poročanje v slovenskem prostoru že obvezna sestavina letnega poročila.

Poglavje o zaposlenih v poslovnem delu letnega poročila ali v obliki posebnega poročila pridobiva vse večji pomen. Poglavju o zaposlenih bo treba v prihodnosti dati še večji pomen, saj bo poročanje o zaposlenih kot del letnega poročila postalo zakonsko obvezno. Pa tudi raziskave v tujini kažejo, da si zaposleni v podjetju vse bolj želijo informacije o poslovanju podjetja in želijo biti o tem obveščeni. V tujini se vse bolj uveljavljajo nove vrednosti in naložbe v oblike intelektualnega premoženja. V svetu se poslovodstvo in zunanje interesne skupine tega že zavedajo, zato je mogoče najti številne pobude za ugotavljanje in merjenje intelektualnega premoženja. Najpomembnejše številčne informacije o zaposlenih bi tako lahko bile: gibanje skupnega števila zaposlenih, število zaposlenih po sektorjih, enotah, lokacijah, izobrazbena sestava, odsotnost, povprečna plača in primerjava s panogo, delež stroškov dela v primerjavi s stroški poslovanja, kadrovska politika, zaposlovanje, odpovedi, fluktuacija zaposlencev, nagrajevanje, pokojninski načrti delodajalca za zaposlence, izobraževanje zaposlencev in stroški izobraževanja, starostna sestava, stranske dejavnosti za zaposlene (športno-rekreativne, kulturne in počitniške dejavnosti, izleti ...), tožbeni postopki v zvezi z zaposlenimi, štipendiranje ter izkoriščanje delovnega časa, nadure in podobno.

Skratka, če povzamem vse usmeritve in možnosti vsebin v letnem poročilu v prihodnosti, je teh veliko, zato ne bi smelo biti težav pri zgoščenem in jasnem poročanju ter z manj povedati več."

Dr. Marjan Odar,Slovenski inštitut za revizijo: "Najprej je treba poudariti, da je v teh letih tudi ocenjevanje letnih poročil prispevalo svoj delež k dvigu kakovosti poročanja. Tako so nekatera letna poročila že zelo dobra; pa vendar v zadnjem letu pri večini poročil ni bilo opaziti pomembnejšega napredka v načinu in tudi vsebini poročanja. Kot da vlada nekakšno samozadovoljstvo ob doseženem. Seveda to ne velja za vsa poročila in nekatere je treba res pohvaliti. Za računovodsko in poslovno poročanje je treba posebej pohvaliti Gorenje in Luko Koper; veseli pa tudi, da je zelo napredovala, predvsem v računovodskem delu poročanja, tudi naša največja zavarovalnica. Prav tako je treba posebej poudariti skrbno in zelo kakovostno pripravo letnih poročil nekaterih družb, katerih vrednosti papirji ne kotirajo na borzi. Naj kot zgled navedem kar Elektro Ljubljanain tudi Slovenske železnice.

Seveda pa ni vse zlato, kar se sveti. In navedbe v nekaterih poročilih se preveč svetijo. Nekateri želijo z leporečenjem v letnih poročilih predvsem ugajati, površnega in neveščega bralca oziroma nestrokovnjaka lahko celo pretentajo in zavedejo. To pa vsekakor ni namen odkritega in poštenega poročanja. Kaže, da se Slovenci tudi radi malo pohvalimo - to ni nič narobe, če se imamo za kaj, in je tako tudi prav, ampak pri prebiranju letnih poročil včasih dobiš kar občutek, da so nekatera bolj v funkciji reklamnega sporočila. Tudi položaj v družbah verjetno ni tako idealen, kot ga prikazujejo nekatere uprave. To velja predvsem za poslovni del poročanja. Če bi sklepali zgolj iz poročil, v naših družbah sploh ni kakšnih posebnih težav, saj družbe obvladujejo vsa tveganja, zgledno skrbijo za okolje, delavci so zadovoljni, nimajo težav s financiranjem in še bi lahko našteval. Pa je res tako?

Kaj sem še posebno pogrešal in o čem bi bilo treba verjetno tudi poročati? Predvsem boljše poročanje na poslovnem delu. Slovenija je maja postala članica EU. Ali menite, da so družbe v letnih poročilih predstavile in ocenjevale izpostavljenost raznim tveganjem zaradi vstopa in vpliva na gospodarjenje? Vstop v EU bo od nekaterih družb tudi zahteval, da bodo morale poročati tudi po mednarodnih standardih računovodskega poročanja na podlagi uredbe 1606/02, kar se ve že dve leti. Nekatere družbe so že same prostovoljno tujim bankam, vlagateljem in še komu poročale po mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP) tudi za leto 2003 in po teh standardih so poslovni izidi in bilančne vsote precej drugačni, kot je bilo poročano po ZGD oziroma SRS. Pa nič o tem.

Ali pa, da bo treba na podlagi sprememb četrte in sedme direktive EU precej več poročati o vseh vrstah tveganj in negotovostih, ki jim je družba izpostavljena, njihovem obvladovanju, celostni analizi razvoja, s predstavitvijo bistvenih računovodskih in neračunovodskih ključnih kazalcev, skupaj z informacijami v zvezi z okoljskimi zadevami in zaposlenimi, pa tudi o upravljanju. Nekaj izmed naštetega letna poročila sicer vsebujejo, pa vendar bi pričakoval, da družbe bolj spremljajo razvoj poročanja v EU in se po njem tudi ravnajo.

Za konec le še ta misel: dolgoročno se gotovo obrestuje le nepristransko ter resnično in pošteno prikazovanje vseh pomembnih podatkov in informacij. In to naj bi tudi bil cilj poročanja v letnih poročilih."

Dr.Bojana Korošec, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru: "Menim, da bi letošnja letna poročila lahko glede na prejšnje leto uvrstili v tri skupine. Prevladuje skupina tistih, pri katerih se raven kakovosti letnega poročila ni opazno spremenila. Manjša je skupina tistih poročil, pri katerih je mogoče opaziti napredek pri poročanju, žal pa je tudi nekaj takih poročil, ki so vsebinsko slabša kot leto prej, čeprav so morda formalno videti (vsaj) enako bogata ali celo bogatejša.

Kaže pohvaliti večjo zastopanost zavarovalnic med letošnjimi poročevalci in izboljšanje njihovega poročanja. Sama jih sicer ocenjujem nekoliko bolj kritično, kot kaže njihova letošnja skupna uvrstitev, saj pri večini pogrešam nekatere vsebinske sestavine analize poslovanja in računovodskih razkritij. Žal je poročilo ene izmed zavarovalnic, ki je sicer vsebinsko bogato, slabo pregledno, sicer pa je kakovost vsebine poročil med sodelujočimi zavarovalnicami opazno bolj izenačena kot med poročili sodelujočih bank.

V računovodskem delu poročil je mogoče opaziti nekaj napredka pri opredelitvi računovodskih usmeritev, saj so te v povprečju bolj konkretne v razkritju izbranih pristopov pri vrednotenju in razkrivanju posameznih postavk.

Sicer pa so po formalni plati poročila resda vse bolj urejena in bogata, a ob njihovem prebiranju se ni mogoče izogniti vtisu, da je vsebinski plati pogosto odmerjena precej manjša oziroma premajhna pozornost. V poslovnih delih poročil tako po eni strani še vedno praviloma najdemo dokaj skromne analize poslovanja, brez primerjav s tekmeci in panogo, z največkrat le formalno navedenimi kazalniki, skromne opredelitve pogojev poslovanja in z njimi povezanih nevarnosti, tveganj in slabosti ter ravnanja z njimi. Žal pa po drugi strani mnoga poročila bralcu ponujajo obilje, tudi zavajajočega, leporečja o namerah in ravnanju, pogosto brez oprijemljivih utemeljitev za slednje, in nemalokrat v razkošni zunanji podobi, včasih tudi z verjetno povsem nepotrebnimi in nesmiselnimi dodatki. S tovrstnimi podatki in njihovim kopičenjem, ki ga žal opažamo v mnogih poročilih, se ne izboljšuje njihova kakovost, temveč se, nasprotno, zmanjšujeta njihova uporabna vrednost in verodostojnost.

Zato se mi zdi smiselno poudariti še nekaj. Sodobno računovodstvo teži k izkazovanju poštenih vrednosti gospodarskih kategorij, to ppje tako k razkrivanju njihovih verjetnih ali dokazljivo okrepljenih vrednosti kot tudi k izkazovanju oslabljenih in zaradi zunanjih in notranjih, objektivnih in subjektivnih razlogov "ogroženih" vrednosti. Le če bo tak pošten pristop, brez nepotrebnih olepševanj in neupravičenih prikrivanj slabosti, tveganj in težav, prevladal tudi v poročilih predsednikov uprav in poslovnih poročilih, bo lahko večina v natečaju sodelujočih podjetij v prihodnosti izboljšala kakovost svojih letnih poročil. V nekaterih podjetjih so se k takšnemu poročanju očitno že zavezali. Poročili Gorenja in Luke Koper sta denimo za to lahko dober zgled, kazalo pa bi se ozreti tudi za (še boljšimi) odličnimi poročili tujih podjetij."

Vita Kernel, Studio Kernel: "Odločitev letošnjega nagrajenca v kategoriji komuniciranje, da izda letno poročilo v štirih jezikih, je veliko več kot formalna in kaže na celosten odnos do finančnih javnosti in drugih deležnikov v okoljih, v katerih deluje. Obenem je pomenila tudi zahtevno oranje ledine v strokovnem izrazju.

Jasna sporočilnost, ki temelji na preglednosti in razumljivosti sicer zahtevnih vsebin, ostaja ključna za komunikacijsko vrednost letnega poročila. Njegov zunanji videz lahko k temu veliko pripomore, vendar ne zadostuje za 'polnovreden' nagovor. Vse oblikovne in formalne rešitve so zato hkrati prispevek k vsebinski vrednosti poročila. Zato z veseljem ugotavljamo, da so nekatera letna poročila, ki so prispela na ocenjevanje, vrhunsko vsebinsko in grafično oblikovana, pri tem pa z organiziranostjo teksta, preglednic in finančnih podatkov omogočajo bralcu, da hitro dojema vsebino.

Ko je beseda o komunikacijski vrednosti poročil, je spodbuden napredek pri poročanju o trajnostnem razvoju, o vplivih na družbeno in naravno okolje. Tu so razlike sicer velike, ker proces izoblikovanja enotnih mednarodnih standardov še poteka. Največji pomen pa imajo jasne politike, ki to področje poslovanja približujejo drugim. Svoj temelj imajo v poslovnih strategijah družb, zato poročajo o njihovem povsem konkretnem uresničevanju. Ob velikih podjetjih, delniških družbah, je ta del poročanja osvojilo tudi več manjših družb in družb, ki niso v borzni kotaciji. Pomembne so tudi poteze tistih podjetij, ki uvajajo vsebine o upravljanju družbe ter skrbijo za obveščenost malih delničarjev in zaposlenih.

Velika priložnost za razvoj letnih poročil ostaja zmanjševanje obsežnosti vsebin, predvsem v poslovnem delu, in osredinjanje na bistveno v vseh delih in prilogah. To pa je zahtevnejše od še precej razširjenih opisnega in promocijskega sloga. Jedrnatost in dobra strukturiranost sta tako komunikacijski kažipot, ki ga kaže vse bolj upoštevati. Uporabniki letnega poročila, finančne javnosti in drugi deležniki potrebujejo namreč dokument, ki je predvsem poročevalsko učinkovit. Tudi na tem področju je letos opaziti nekaj pomembnih premikov, ko je bilo z manj povedanega več. Uredniki in sestavljavci poročil pa bodo ta korak naredili še laže, ko se bodo lahko opirali na sprejete politike za posamezno področje poslovanja v gospodarski družbi ali ustanovi ter strnjeno poročali o njihovem izvajanju."

Alenka Markič,SKB banka: "Letos sem prvič sodelovala v komisiji, zato ne morem dati ocene o napredku oziroma primerjati kakovosti letnih poročil glede na poročila preteklih let. Menim, da so - gledano v celoti - letna poročila, ki smo jih prejeli v ocenjevanje, dobra, saj predstavljajo dogajanja v okolju in podjetja ter dajejo pregled poslovanja družbe v preteklem letu, razkrivajo pa tudi njihove usmeritve oziroma cilje v prihodnosti. Poročila so po mojem mnenju prijazna do bralca in poleg finančnih podatkov vsebujejo veliko koristnih informacij o družbah, ki se predstavljajo.

Zavedam se, da je zahtevna naloga pripraviti letno poročilo, ki naj bi zadovoljilo pestro množico bralcev, tako malega delničarja, poslovnega partnerja kot tudi finančnega analitika. Ob pregledu letošnjih poročil, ki smo jih ocenjevali, z zadovoljstvom ugotavljam, da je mnogim uspelo prav to. Razveseljivo je tudi, da družbe omogočajo zainteresirani javnosti dostop do letnega poročila na svojih spletnih straneh, na kar pa bralca žal le redka opozarjajo v tiskanem poročilu. Podobno je glede dostopnosti poročila tujcem, saj sem šele po brskanju na spletnih straneh družb v kaj nekaj primerih opazila, da je poročilo tudi v tujem jeziku (angleščini). Čeprav kaže pohvaliti prizadevanja posameznih družb, da bi približala informacije iz letnih poročil tujim bralcem, pa sem ob njihovih prevodih pogosto pogrešala finančne izkaze po mednarodnih računovodskih standardih in pojasnilo razlik v izkazih med slovenskimi in mednarodnimi standardi.

Čeprav so - gledano v celoti - poročila dobra, bi poudarila elemente, kjer so možne izboljšave. Tako nekatera poročila nadzornega sveta še ne kažejo razmejitve pristojnosti med nadzornim svetom in upravo družbe, po drugi strani pa sem v posameznih poročilih uprave pogrešala sintetično oceno dosežkov v obravnavanem letu in strateško usmeritev za prihodnost. Letno poročilo naj bi dalo tudi osnovne informacije o upravljanju družbe in prepričana sem, da bo v skladu z letos sprejetim kodeksom to še obogatilo prihodnja letna poročila. Tudi splošne predstavitve družbe so različne, pogosto umeščene v različna poglavja, prav gotovo pa so bralcu dobrodošle kot uvodna seznanitev oziroma kot uvod v poročila organov in poslovno poročilo. Redka so samostojna poročila o notranjem revidiranju, čeprav naj bi pomenila pomembno informacijsko dopolnitev poročila neodvisnega revizorja. Žal so po mojem mnenju nekatera poročila tudi 'preobremenjena' s podatki, kar zmanjšuje njihovo zanimivost in privlačnost za širšo javnost. Prav tako so za posamezne javnosti dragocene informacije o kontaktih, ki pa še niso stalni element vsakega letnega poročila. Najbolj me je zmotilo dejstvo, da vsa zakonsko predpisana razkritja še vedno niso našla mesta v letnem poročilu (to velja predvsem za razmerja do oseb, ki so v posebni povezavi z družbo).

Za konec naj še enkrat poudarim, da v splošnem ocenjujem pregledana poročila kot dobra. Izražajo spoznanje, da je letno poročilo najboljša priložnost za predstavitev posamezne družbe, njenih dosežkov in poslovnih načrtov. Primerno tudi izkoriščajo priložnost komunikacije z različnimi javnostmi, kar je še posebno pomembno pri razpršenem lastništvu in trgovanju z delnicami na organiziranih trgih. Najprijetnejše presenečenje pa je zame bilo, da sem med izborom poročil zasledila tudi kakovostna poročila neprofitnih organizacij."

Dr.Jožko Peterlin,Simič & partnerji: "Pri ocenjevanju letnih poročil lahko opazimo znaten napredek v kakovosti poročanja. Kakovost pa ne pomeni poročati o vsem, kar so posamezni oddelki v podjetju pripravili za v letno poročilo, ampak tiste informacije, ki so potrebne za interesne skupine podjetja.

Posebej kaže pohvaliti nekatera podjetja, ki so posvetila posebno pozornost malim delničarjem in pa posebnim skupinam poslovnih partnerjev. Trgi nekdanje Jugoslavije so za veliko slovenskih podjetij še vedno pomembni, le redki med nami pa se zavedamo občutljivosti razločevanja med srbskim in hrvaškim jezikom, ki je v trenutnih političnih razmerah zelo pomembno. Ta korak je letos naredil Mercator.

V letnem poročilu pogrešamo neposredno izjavo uprave, s katero uprava jamči, da so podatki v letnem poročilu pošteni in vsebujejo vse temeljne informacije o podjetju. Mnenje revizorja o letnem poročilu ni dovolj. Poleg tega so le redki dali izjavo o kapitalski ustreznosti podjetja po zakonu o finančnem poslovanju podjetja (ZFPP). Kapitalska ustreznost oziroma optimalna finančna sestava je podlaga za dolgoročni finančni uspeh podjetja. Čezmeren delež kapitala v finančni sestavi pomeni za upravo veliko lagodnosti, lastniki pa so prikrajšani za dodaten donos iz finančnega vzvoda. Prav tako nadzorni sveti kot predstavniki teh lastnikov v svojih poročilih niso omenjali področja kapitalske ustreznosti, čeprav je to področje strateškega pomena.

Večina podjetij je predstavila finančna tveganja po ZFPP, ne pa tudi usmeritev podjetja pri obvladovanju teh tveganj. Nekateri celo izjavljajo, da niso izpostavljeni finančnim tveganjem, izkaz poslovnega izida pa kaže drugačno podobo. Tako lahko trdim, da poslovni in računovodski del na določenih mestih nista usklajena, na kar bi moral revizor opozoriti upravo. Evropske smernice in spremembe zakona o gospodarskih družbah bodo zavezovale upravo k poročanju v povezavi z uporabo finančnih instrumentov in v primerih, ko so ta razkritja pomembna (materialna) za oceno sredstev, dolgov, finančnega položaja in poslovnega izida podjetja. Iz poznavanja lastnosti izpeljanih finančnih instrumentov lahko trdimo, da ti bistveno vplivajo na poslovni izid podjetja. Informacija o načinu uporabe oziroma namenu priskrbe izpeljanih finančnih instrumentov pa nam razkrije, ali podjetje z izpeljanimi finančnimi instrumenti trguje ali se varuje pred tveganji iz osnovne dejavnosti. V prihodnosti bomo morali predstaviti politike in cilje obvladovanja finančnih tveganj, tudi politiko varovanja pred tveganjem za glavne vrste načrtovanih poslov, pri katerih uporabljamo računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganjem. Poleg usmeritev bomo morali posebej predstaviti obvladovanje izpostavljenosti podjetja cenovnemu tveganju, posojilnemu tveganju, likvidnostnemu tveganju in tveganju spremembe denarnih tokov.

Večina podjetij ima knjigovodsko vrednost kapitala različno od tržne vrednosti delnice, nihče pa ni pojasnil razlogov za takšno odstopanje. Če tržna vrednost podjetja presega knjigovodsko vrednost, lahko trdimo, da del te razlike pripada intelektualnemu kapitalu podjetja. Nihče ni poskušal ovrednotiti kakovosti svojih zaposlenih kot primerjalne prednosti na trgu. Vrednost intelektualnega kapitala in znižanje stopnje tveganja v podjetju lahko prek nižje zahtevane stopnje donosa poveča ekonomsko dodano vrednost podjetja. Če pa bi bil slovenski delniški trg učinkovit, bi se to moralo poznati pri tržni vrednosti podjetja."