Ali obstaja razlika med likvidnostjo, solventnostjo in plačilno sposobnostjo podjetja? Nobeno podjetje ne gre v stečaj samo zaradi izgube. Vsako pa gre v stečaj, če ni denarja na računu. Zakon o finančnem poslovanju podjetij nas napotuje k spoštovanju načela likvidnega in solventnega poslovanja, kar pomeni, da smo vselej sposobni pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti in trajno sposobni izpolniti vse svoje obveznosti. Pri upravljanju likvidnosti moramo zagotoviti pritoke, ki naj bi pokrili načrtovane odtoke. V nadaljevanju zakon zavezuje upravo, da mora podjetje redno spremljati tveganja, ki jim je izpostavljeno pri poslovanju, in sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi ta tveganja obvladuje. Med naštetimi tveganji je tudi likvidnostno.
Likvidnost trga
Ko govorimo o likvidnosti in likvidnostnem tveganju, moramo ločiti med likvidnostjo trga, likvidnostjo podjetja in likvidnostjo sredstev podjetja. Likvidnost trga določa povpraševanje po sredstvih, ki jih želimo prodati, na drugi strani pa ponudbo sredstev, ki jih potrebujemo. Govorimo lahko tudi o tržnem tveganju. Tako je govor o nelikvidnem trgu, ko s težavo uresničimo namero za prodajo določenih sredstev in ne moremo kupiti želenih sredstev na trgu, pri čemer ni pomembno, ali govorimo o trgu denarja in vrednostnih papirjev ali trgu blaga in storitev. Na nekaterih borzah imajo "market makerje", ki ustvarjajo trg, vedno so pripravljeni kupiti ali prodati, le da spodbujajo likvidnost trga. Tudi na blagovni borzi v Ljubljani smo ga imeli, vendar žal ni preveč pomagalo.
Likvidnost podjetja
Likvidnost podjetja je sposobnost podjetja izpolnjevati obveznosti, ko zapadejo v plačilo, drugače povedano, govorimo o plačilni sposobnosti podjetja. In kaj lahko naredimo, da bomo plačilno sposobni? Kratkoročno lahko prepričujemo možne posojilodajalce, da smo zaupanja vredni. Dolgoročno pa bomo plačilno sposobni samo, če bomo tudi donosni. Na donosnost podjetja poleg osnovne dejavnosti vplivajo tudi aktivnosti na področju finančne dejavnosti.
Likvidnost sredstev
Likvidnostno tveganje sredstev podjetja je dejansko tveganje preoblikovanja raznih oblik nefinančnih sredstev (zaloge) v finančna sredstva (terjatve) in končno v denar kot likvidno finančno sredstvo. Le denar je sredstvo, s katerim lahko plačujemo račune. Dobiček podjetja ni dovolj dober kazalnik likvidnostnega položaja podjetja, saj je le računovodska kategorija, ki ima na nasprotni strani sredstva podjetja, med katerimi so lahko nekurantne zaloge, dvomljive terjatve in še marsikaj, kar je vrednoteno nad iztržljivo vrednostjo. Poleg tega na višino dobička vplivajo tudi računovodski standardi. Zato lahko likvidnostno tveganje v podjetju obvladujemo zlasti z vrednotenjem sredstev in dolgov podjetja po pošteni vrednosti, ki naj bi pomenilo iztržljivo vrednost. Če bomo vrednotili sredstva podjetja po ceni, ki jo lahko na trgu tudi iztržimo, ne bo težav s preoblikovanjem v denar po načrtovani vrednosti. Ali bodo denarna sredstva zadostovala za poravnavo naših dolgov, pa je odvisno od tega, ali so tudi dolgovi vrednoteni po pošteni vrednosti. Če so vsi dolgovi tudi evidentirani in pravilno prevrednoteni, lahko z analizo sredstev in dolgov dovolj dobro ocenimo likvidnostni položaj ali, drugače, finančnoposredniški položaj podjetja.
Likvidnostno tveganje opredeljujemo tudi kot nevarnost neusklajene dospelosti sredstev in dolgov podjetja, kar lahko povzroči likvidnostne težave v pomanjkanju denarnih sredstev za izpolnjevanje zapadlih obveznosti. Torej moramo likvidnost podjetja ocenjevati z vidika posojilne sposobnosti. Zato moramo imeti zagotovljena likvidna sredstva v obliki dogovorjenega posojila, če ga potrebujemo za poravnavo nepredvidenih izdatkov ali določenih predčasnih plačil, če lahko zanje pričakujemo popust, ki je višji od stroškov financiranja.
Vsaka poslovna odločitev ima finančne posledice
Likvidnostno tveganje je osrednje finančno tveganje. Vse poslovne odločitve imajo finančne posledice in finančna tveganja so na koncu likvidnostna tveganja. Valutna, obrestna in druga cenovna tveganja vplivajo na okrepitev dolgov in oslabitev sredstev. Tudi kreditno tveganje in tveganje napačnega obvladovanja finančnih tveganj vplivata na možno okrepitev dolgov in oslabitev sredstev.
Finančni instrumenti kot orodja, ki jih uporabljamo pri obvladovanju finančnih tveganj, lahko precej znižajo izpostavljenost likvidnostnemu tveganju. Napačna uporaba instrumentov za varovanje pa lahko likvidnostno tveganje celo poveča. Z novimi zahtevami ZGD, kodeksa upravljanja javnih delniških družb in uvajanjem MRS bomo morali poleg obvladovanja finančnih tveganj tudi izmeriti in poročati, kako uspešno smo finančna tveganja obvladovali. Če bi spoštovali ZFPP, ne bi smelo biti stečajev in prisilnih poravnav. V Združenju poslovnih finančnikov Slovenije se med drugim zavzemamo za spoštovanje zakona in finančnih načel in s tem lahko vsi pripomoremo k likvidnosti celotnega slovenskega gospodarstva.
Vir: Finance
