Nova in do zdaj nespoštovana zakonodaja na področju obvladovanja finančnih tveganj je velik izziv vsem v podjetju, saj je tako zaveza ene strani hkrati pravica druge. Uprava je zavezana pripraviti politiko, strategijo obvladovanja finančnih tveganj in razkriti dodatne informacije, ki jih potrebujemo delničarji, da lahko bolje ocenimo svoje naložbene priložnosti.
Nadzorni sveti pa naj bi vedeli, kaj morajo zahtevati od uprave, da jim delničarji ne bomo povzročali možnih težav, predvsem pa pozivali na odgovornost. Na tem področju bo tudi Durs postal aktiven, saj mu neznanje v podjetjih omogoča dodatno polnjenje državne blagajne.
Spremenjena zakonodaja na področju obvladovanja finančnih tveganj je ujela marsikoga nepripravljenega. Pomembno je predstaviti glavne spremembe ZGD, vpliva mednarodnih računovodskih standardov in davčne zakonodaje na zavezo podjetij pri obvladovanju finančnih tveganj. Poleg zdajšnjega zakona o finančnem poslovanju podjetij, kodeksa poslovno-finančnih načel in kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki zavezujejo uprave k obvladovanju in poročanju o tveganjih in jih do zdaj nihče ni resno jemal, smo dobili še nekaj dodatnih zakonov, ki so finančnike in uprave nekoliko predramili. Do konca leta je še čas pripraviti primerne računovodske in finančne usmeritve, ki bodo predmet razkritij in usklajene z zakonodajo, ki jo v izsekih predstavljamo v nadaljevanju. Nimamo pa več kaj dosti časa, da bi se odločali, ali bi se to šli ali ne.
Obvezno razkrivanje informacij
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) na področju poslovnega poročila v 66. členu, ki je usklajen s 4. in 7. smernico EU, nalaga upravi razkrivati informacije, ki morajo vsebovati vsaj pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, skupaj z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena. Tako prva točka tega člena na splošno nalaga razkriti, katere postavke v bilanci stanja so negotove in zato izpostavljene tveganjem njihove spremembe. Na pošteno vrednost finančnega položaja podjetja pomembno vplivajo tudi zunajbilančne obveznosti, ki jih je z vstopom MRS precej manj.
ZGD v 4. točki 66. člena nalaga upravi v poslovnem poročilu prikazati cilje in ukrepe upravljanja finančnih tveganj družbe, skupaj z ukrepi za zavarovanje vseh najpomembnejših vrst načrtovanih transakcij, za katere se posli zavarovanja računovodsko posebej prikazujejo, ter izpostavljenost družbe cenovnim, kreditnim, likvidnostnim tveganjem in tveganjem v zvezi z denarnim tokom. Seveda če je to pomembno za presojo premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida.
Ni je uprave ali finančnika, ki bi si dovolil trditi, da je tveganje neplačila, spremembe obrestne mere, deviznega tečaja, tveganje, da so sredstva in dolgovi v bilanci drugačni od tržnih cen in da bo poslovni načrt oziroma načrtovani denarni tokovi v celoti uresničeni zanemarljivo ter da ne vplivajo bistveno na finančni položaj in poslovni izid.
Neznanje nas lahko stane plačila davka
MRS 39 in MRS 32 (Finančni instrumenti - pripoznavanje in merjenje ter razkrivanje in predstavljanje) celostno obravnavata finančne instrumente tako z vidika računovodenja kot tudi z vidika zahtevanih razkritij. Vsa finančna sredstva in finančne obveznosti, skupaj z izpeljanimi finančnimi instrumenti, morajo biti pripoznani v bilanci stanja. Računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganjem je pripoznavanje pobotnih vplivov, ki jih imajo na poslovni izid spremembe poštene vrednosti instrumenta za varovanje in poštene vrednosti varovane postavke. Zahteve po pripoznavi terminskih poslov kot dosedanjih zunajbilančnih predstavnikov finančnih instrumentov v bilancah od računovodje terjajo mnogo več znanja, predvsem pa interdisciplinarnosti. Namen priskrbe finančnega instrumenta je usodnega pomena za davčno bilanco in vodenje finančne politike. Standarda večinoma obsegata računovodenje finančnega poslovanja v družbi. Še posebno pa sta namenjena pripoznavi in poznejšemu prevrednotenju varovalnih razmerij, ki nastanejo kot posledica varovanja zlasti cenovnih tveganj (obresti, nafta, soja, aluminij, devize ...). Dokumentacija, ki dokazuje varovalno razmerje, bo upravičevala tudi razporeditev prevrednotovalnih popravkov zunaj davčne osnove (v kapital), če bi jo ti lahko povečali. Naloga davčne uprave pa je prav v polnjenju proračuna. Neznanje na področju varovanja in zahtevane dokumentacije nas lahko stane plačila davka, bi ga prav zaradi varovanja lahko plačali manj. Celo slovenski računovodski standardi (6.30, 3.33) nam omogočajo knjiženje prevrednotenj tako kot MRS.
Razkrivanje tveganj
MRS 32 je nadaljevanje MRS 39 in zahteva komentarje k računovodskim izkazom ter dodatna razkritja glede usmeritev podjetja pri obvladovanju tveganj, vrste tveganja, opisa varovane postavke, opisa instrumenta za varovanje in uspešnosti varovanja. Te zahteve so skladne z zahtevami ZGD, kar pomeni, da so razkritja zahtevana tudi za podjetja, ki niso zavezana uporabljati MRS. Podjetje mora opisati svoje namene in usmeritve ravnanja s finančnim tveganjem, tudi svojo usmeritev varovanja pred tveganjem po glavnih skupinah predvidenih poslov, za katere se uporablja obračunavanje varovanja pred tveganjem.
Tveganja, ki so predmet razkritij, so tržna tveganja (valutno, obrestno, cenovno), kreditno (zaupanjsko) tveganje, plačilno-sposobnostno tveganje in denarno-tokovno tveganje. Vidimo, da so zahteve MRS po razkritjih zelo podobne zahtevam zakona o finančnem poslovanju podjetij, ki uprave zavezuje ta tveganja obvladovati.
Redno spremljanje tveganj
Uprava mora zagotoviti, da podjetje redno spremlja tveganja, ki jim je izpostavljeno pri svojem poslovanju, ter sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi podjetje obvladuje ta tveganja, pravi 9. člen ZFPP. V nadaljevanju pa jasno pove, katera tveganja so predmet obvladovanja:
likvidnostno tveganje;
tveganje neizpolnitve nasprotne stranke;
obrestna, valutna in druga tržna tveganja;
tveganje zaradi izpostavljenosti do posamezne osebe oziroma skupine oseb, ki pomenijo enotno tveganje.
Vidimo, da je zaveza obvladovati tveganja po ZFPP zelo podobna zahtevam MRS po razkritjih tega početja.
Kodeks upravljanja javnih delniških družb
Če upoštevamo še kodeks, ki so ga delniške družbe sprejele in se zavezale, da ga bodo spoštovale, med nalogami in odgovornostmi uprave (2.1.4.) najdemo tudi zagotavljanje ustreznega ravnanja s tveganji in obvladovanje tveganja znotraj družbe.
Vpliv na davčno osnovo
Prevrednotenje finančnih sredstev in dolgov podjetja ob koncu poslovnega in davčnega leta je odvisno od namena priskrbe teh instrumentov in zagotavljanja namenske uporabe v času trajanja posedovanja in varovalnega razmerja, če je bil namen priskrbe varovanje. Pri varovanju imamo predpostavko previdnosti (če bomo varovalno razmerje dokazali), pri trgovanju pa dobro in slabo bremeni poslovni izid in tako davčno osnovo.
Kot je razvidno iz izsekov zakonodaje, je ZGD povsem skladen z MRS, kar pomeni, da morajo obvladovati tveganja tudi podjetja, ki niso zavezana k uporabi MRS. Zakonodaja je večinoma skladna. Obvladovanje tveganj v celoti vpliva na davčno osnovo. Menim, da bi lahko davčna uprava ne upoštevala določenih odhodkov iz neobvladovanja finančnih tveganj, ki so po zakonodaji obvezna. To pomeni, da bi določeni odhodki postali davčno nepriznani in bi vplivali na davčno bilanco. To je lahko tudi zelo dober argument, da začnemo uravnavati svojo davčno bilanco tudi z izbranimi finančnimi instrumenti. Odločilnega pomena je urejena dokumentacija, ki izhaja iz računovodskih in finančnih usmeritev podjetja. Računovodski pravilnik je postal "zakon", predvsem za davčno upravo in zahtevne nadzornike.
Vir: Finance
