Običajni viri financiranja postajajo vse manj dosegljivi. V takih pogojih poslovanja bodo preživela le podjetja s pozitivnim denarnim tokom.

Za preživetje v krizi dobiček ni dovolj, preživeli bodo le tisti s pozitivnim denarnim tokom. Ko so banke v krizi, se moramo opreti na zagotavljanje denarnega toka iz dejavnosti.

Kriza je v Sloveniji nastopila kaki dve leti prehitro.

Mnogim še ni uspelo vsega olastniniti in prodati, zato imamo poleg finančne krize še krizo predzadnje faze lastninjenja.

Povpraševanje po svetovalnih poslovnih storitvah oziroma po tako imenovanem kriznem menedžmentu v času krize seveda narašča, saj se začnejo v podjetjih kazati napake vodenja. Velikokrat so potrebne hitre akcije in usklajenost vodstva ter lastnikov pri uvajanju neljubih sprememb.

Kaj pomeni finančna kriza za podjetnike pri financiranju poslovanja; kako se sami lahko prilagodijo zaostrenim razmeram pri pridobivanju bančnih posojil; kakšna so pričakovanja glede gibanja obrestnih

Dražja in manj dostopna posojila bank so dober povod za prevetritev finančnega poslovanja podjetja.

Obvladovanje finančnih tveganj je ena od ključnih nalog finančnika in po opravljenih raziskavah v svetu najpomembnejša. Spremenljivost deviznih tečajev, obrestnih mer, cen surovin in vrednostnic bolj vpliva na uspeh podjetja kot pa kakovost storitev ali izdelkov.

Redkokatero podjetje gre v stečaj zaradi slabe kakovosti storitve ali blaga; navadno jih prizadenejo razmere na finančnem trgu. Nemogoče je v ceno blaga ali storitve vključiti maržo, ki bi pokrila vsa tveganja.

Če smo le malo iznajdljivi, lažje dosežemo načrtovani dobiček kot načrtovani denarni tok. Dobiček je lahko rezultat neizmerne kreativnosti računovodje, medtem ko je denarni tok odsev dejanskih prejemkov in izdatkov podjetja. Račun, namenjen kupcu, je odsev naše volje, kupčevo plačilo pa njegove.

Prihodki nastanejo v trenutku, ko kupcu izdamo račun za prodano blago ali opravljeno storitev ali obračun obresti. Dokončno in nesporno bo kupec priznal kakovost opravljene storitve ali prevzem blaga, ko bo račun plačal. Do plačila sicer imamo samo prihodke, ni pa rečeno, da bo sledil tudi prejemek. Od nastanka obveznosti do poravnave je lahko zelo "dolgčas" ali pa pestro pogajanje.

Vlada RS je prejšnji teden predlagala državnemu zboru, da po nujnem postopku obravnava predlog zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (IFI), da bi preprečila težko popravljive posledice za delovanje države na področju kapitalskega trga.

Škoda na kapitalskem trgu je že nastala, pa ne zaradi IFI, ampak zaradi pohlepa. Predlagatelj v uvodu tudi pravilno ugotavlja, da je za opredelitev vrste dohodka in s tem davčne obravnave treba poznati lastnosti teh instrumentov in jih natančno proučiti. Res je, tako bi bilo prav. Po toči zvoniti je prepozno.

Najprej nekaj podlage za boljše razumevanje. Kot vemo, poslovnim finančnikom dobra praksa v procesu odločanja narekuje konservativno naravnanost. Glavna naloga finančnika je podpora osnovne dejavnosti: zagotavljati plačilno sposobnost, prispevati k donosnosti in neodvisnosti družbe, obvladovanje finančnih tveganj.

Podjetje ima lahko delnice v portfelju iz dveh razlogov - kot strateško naložbo ali za namen trgovanja. Če z delnicami ne bi trgovali, ampak bi bile strateška naložba ali predmet varovanja pred spremembo vrednosti, bi bila davčna osnova drugačna, kot če z njimi trgujemo.

Zaradi spreminjanja cen delnic jih je treba prevrednotovati na tako imenovano pošteno vrednost (tržno vrednost). Prevrednotenje delnic kot strateških naložb se pripozna v kapitalu, in sicer dokler jih ne prodamo.

Ker v Sloveniji prevladujejo mala in srednja podjetja, bi jim morali biti prilagojeni tudi finančni produkti; večja tekmovalnost med bankami in zavarovalnicami.

Ponudniki finančnih produktov se morajo zavedati, da so del infrastrukture in da morajo podpirati gospodarstvo.

Basel 2 je dogovor oziroma predpis o kapitalski ustreznosti bank. (Centralna banka#ECB) posamezne države članice EU nadzira poslovanje bank in njihovo kapitalsko ustreznost.

Kapital banke naj bi znašal najmanj osem odstotkov bilančne vsote, popravljene za tvegano vrednost, tako dobimo tveganju prilagojeni kapital. To pomeni, da od kapitala odštejemo vse možne oslabitve, nastale zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja, kot so tržna tveganja, kreditna in operativna tveganja.